Page 230 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 230
ŠTUDIJSKI VEČERI
za zelo verjetno; tako pravi Ben-Chorin, da je že samo vprašanje, ali je
bil Jezus oženjen, »za mnogo bralcev šokantno«, ker je »za krščansko
mišljenje to vprašanje spotikljivo in nesmiselno«, in opozarja na kasnejši
razvoj krščanstva, v katerem je askeza postala ideal. Gledano iz Pale-
stine onega časa pa bi se neporočen rabi, verski učitelj, moral prejkone
zagovarjati, saj je bila poročenost poklicna norma, a takih zagovorov v
evangelijih ni (Ben-Chorin [1967] 1977, 104).
Evangelijska poročila o dogajanju ob smrti in vstajenju se močno
razlikujejo. Slika pri sinoptikih je bistveno drugačna kot pri Janezu:
pri njih je pod križem v ospredju Marija Magdalena in ob njej še nekaj
učenk, mati Marija pa ni navzoča, po Janezu pa je osrednja figura pod
križem ravno mati in ob tem učenec, ki naj odslej zanjo skrbi. Hans
Küng to razliko tolmači kot eno od dejanj zmanjševanja vloge žensk:
»Tako tudi Marija Magdalena, ki je še pri sinoptikih predstavljena kot
vodilni lik med ženskami iz Galileje, že v Janezovem evangeliju ni več
imenovana kot prva med ženskami pod križem, temveč jo spodrine
Marija, Jezusova mati, ki je po sinoptičnih evangelijih vpadljivo ni najti
pod križem.« (Küng [1994] 2007, 158)8 Po prikazu pri Janezu stoji pod
križem kot edina od učenk, v družbi z Jezusovo materjo Marijo in njeno
sestro Marijo Klopajevo ter učencem, ki ga je Jezus posebno ljubil (Jn
19,25). Pozornost zbuja, da edino Janez vidi mater Marijo pod križem,
in še to zato, da lahko Jezus do nje izpolni človeško sinovsko dolžnost:
tako, da to dolžnost prenese na učenca (Jn 19,26).9
Sinoptiki slikajo prizor pod križem drugače: Marija Magdalena skupaj
z drugimi učenkami in spremljevalkami od daleč opazuje križanje: pri
Mt 27,55–56 Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba in Jožefa ter mati
Zebedejevih sinov, pri Mk 15,40–41 Marija Magdalena in Marija, mati
Jakoba mlajšega in Jozeta ter Saloma; pri Luki manjka navedba imen, a
učenke iz dni v Galileji so: Marija, imenovana Magdalena, Ivana, žena
Herodovega oskrbnika Huzaja, ter Suzana (Lk 8,65).
8 Tega dejstva, nadaljuje Küng, ne odpravi to, da je ravno pri Janezu potem povzdignjena
in celo imenovana »apostolka apostolov«.
9 Schalom Ben-Chorin ([1967] 1977) ugotavlja, da Jezus svojo mater na vseh mestih,
tako v Kani Galilejski kot v prizoru pod križem, nagovarja z grobo besedo »ženska«,
medtem ko bi po judovski tradiciji pričakovali drugačen, zelo spoštljiv nagovor.
228
za zelo verjetno; tako pravi Ben-Chorin, da je že samo vprašanje, ali je
bil Jezus oženjen, »za mnogo bralcev šokantno«, ker je »za krščansko
mišljenje to vprašanje spotikljivo in nesmiselno«, in opozarja na kasnejši
razvoj krščanstva, v katerem je askeza postala ideal. Gledano iz Pale-
stine onega časa pa bi se neporočen rabi, verski učitelj, moral prejkone
zagovarjati, saj je bila poročenost poklicna norma, a takih zagovorov v
evangelijih ni (Ben-Chorin [1967] 1977, 104).
Evangelijska poročila o dogajanju ob smrti in vstajenju se močno
razlikujejo. Slika pri sinoptikih je bistveno drugačna kot pri Janezu:
pri njih je pod križem v ospredju Marija Magdalena in ob njej še nekaj
učenk, mati Marija pa ni navzoča, po Janezu pa je osrednja figura pod
križem ravno mati in ob tem učenec, ki naj odslej zanjo skrbi. Hans
Küng to razliko tolmači kot eno od dejanj zmanjševanja vloge žensk:
»Tako tudi Marija Magdalena, ki je še pri sinoptikih predstavljena kot
vodilni lik med ženskami iz Galileje, že v Janezovem evangeliju ni več
imenovana kot prva med ženskami pod križem, temveč jo spodrine
Marija, Jezusova mati, ki je po sinoptičnih evangelijih vpadljivo ni najti
pod križem.« (Küng [1994] 2007, 158)8 Po prikazu pri Janezu stoji pod
križem kot edina od učenk, v družbi z Jezusovo materjo Marijo in njeno
sestro Marijo Klopajevo ter učencem, ki ga je Jezus posebno ljubil (Jn
19,25). Pozornost zbuja, da edino Janez vidi mater Marijo pod križem,
in še to zato, da lahko Jezus do nje izpolni človeško sinovsko dolžnost:
tako, da to dolžnost prenese na učenca (Jn 19,26).9
Sinoptiki slikajo prizor pod križem drugače: Marija Magdalena skupaj
z drugimi učenkami in spremljevalkami od daleč opazuje križanje: pri
Mt 27,55–56 Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba in Jožefa ter mati
Zebedejevih sinov, pri Mk 15,40–41 Marija Magdalena in Marija, mati
Jakoba mlajšega in Jozeta ter Saloma; pri Luki manjka navedba imen, a
učenke iz dni v Galileji so: Marija, imenovana Magdalena, Ivana, žena
Herodovega oskrbnika Huzaja, ter Suzana (Lk 8,65).
8 Tega dejstva, nadaljuje Küng, ne odpravi to, da je ravno pri Janezu potem povzdignjena
in celo imenovana »apostolka apostolov«.
9 Schalom Ben-Chorin ([1967] 1977) ugotavlja, da Jezus svojo mater na vseh mestih,
tako v Kani Galilejski kot v prizoru pod križem, nagovarja z grobo besedo »ženska«,
medtem ko bi po judovski tradiciji pričakovali drugačen, zelo spoštljiv nagovor.
228
