Page 257 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 257
HANS-OTTO SCHNEIDER
Josip Bratulić (Zagreb) je podal pregled hrvaškega proučevanja Vlačiće-
vega življenja in dela ter pri tem opozoril na pomembno spodbudo, ki
ga je za to proučevanje pomenila nemška Vlačićeva biografija Wilhelma
Pregerja; opozoril je tudi na Vlačićev vpliv na slovenskega reformatorja
Primoža Trubarja, ki je v svoj prvi Katekizem leta 1550 vključil tudi del
Vlačićeve pridige o veri (De vocabulo fidei). V zvezi z Vlačićem je omenil
tudi hrvaško opero Labinska vještica.3 Christopher Voigt-Goy (Mainz)
je poudaril pomen Gottlieba Jakoba Plancka za Vlačićevo podobo v 19.
stoletju: spori ob interimu kot spori o Luthrovi dediščini. Nova cerkve-
no-politična konstelacija (pruska Unija) naj bi prav tako vplivala na obli-
kovanje Vlačićeve podobe pri Augustu Twestenu: Vlačić kot utemeljitelj
(znanstvene) cerkvene zgodovine in biblijske hermenevtike, ves prevzet
od skrbi za cerkev, a obsojen na neuspeh. Tudi omenjena Vlačićeva
biografija, ki jo je napisal Twestenov učenec Wilhem Preger, izpričuje
vplive cerkvenega dogajanja v času, ko je bila napisana (prebuditveno
gibanje). Prispevek Stefana Michela (Leipzig) z naslovom Ali je obstajal
»flacianizem«? je zaradi bolezni žal odpadel, bo pa vključen v zbornik.
V sklepni besedi je Irene Dingel (Mainz) podčrtala, da si je simpozij
prizadeval, da ne bi rekapituliral stare stereotipe, ampak prispeval k dife-
renciranemu pogledu na Vlačića in njegovo delo. K temu je pripomogla
tako mednarodnost kot interdisciplinarnost udeležencev, pa tudi njihov
večgeneracijski razpon (med udeleženci je bil kot starosta tudi Vlačićev
biograf Oliver K. Olson). Vsem udeležencem bodo ostali v spominu
gostoljuben sprejem, premišljena organizacija in dalekosežna diskusija.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
3 Opera hrvaškega skladatelja Natka Devčića (1914–1997), napisana 1957: libreto
pripoveduje (tudi) o Vlačićevem življenju (op. prev.).
255
Josip Bratulić (Zagreb) je podal pregled hrvaškega proučevanja Vlačiće-
vega življenja in dela ter pri tem opozoril na pomembno spodbudo, ki
ga je za to proučevanje pomenila nemška Vlačićeva biografija Wilhelma
Pregerja; opozoril je tudi na Vlačićev vpliv na slovenskega reformatorja
Primoža Trubarja, ki je v svoj prvi Katekizem leta 1550 vključil tudi del
Vlačićeve pridige o veri (De vocabulo fidei). V zvezi z Vlačićem je omenil
tudi hrvaško opero Labinska vještica.3 Christopher Voigt-Goy (Mainz)
je poudaril pomen Gottlieba Jakoba Plancka za Vlačićevo podobo v 19.
stoletju: spori ob interimu kot spori o Luthrovi dediščini. Nova cerkve-
no-politična konstelacija (pruska Unija) naj bi prav tako vplivala na obli-
kovanje Vlačićeve podobe pri Augustu Twestenu: Vlačić kot utemeljitelj
(znanstvene) cerkvene zgodovine in biblijske hermenevtike, ves prevzet
od skrbi za cerkev, a obsojen na neuspeh. Tudi omenjena Vlačićeva
biografija, ki jo je napisal Twestenov učenec Wilhem Preger, izpričuje
vplive cerkvenega dogajanja v času, ko je bila napisana (prebuditveno
gibanje). Prispevek Stefana Michela (Leipzig) z naslovom Ali je obstajal
»flacianizem«? je zaradi bolezni žal odpadel, bo pa vključen v zbornik.
V sklepni besedi je Irene Dingel (Mainz) podčrtala, da si je simpozij
prizadeval, da ne bi rekapituliral stare stereotipe, ampak prispeval k dife-
renciranemu pogledu na Vlačića in njegovo delo. K temu je pripomogla
tako mednarodnost kot interdisciplinarnost udeležencev, pa tudi njihov
večgeneracijski razpon (med udeleženci je bil kot starosta tudi Vlačićev
biograf Oliver K. Olson). Vsem udeležencem bodo ostali v spominu
gostoljuben sprejem, premišljena organizacija in dalekosežna diskusija.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
3 Opera hrvaškega skladatelja Natka Devčića (1914–1997), napisana 1957: libreto
pripoveduje (tudi) o Vlačićevem življenju (op. prev.).
255
