Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 260
RAZGLEDI, VPOGLEDI
reformacije so se medsebojno informirali in dogovarjali, kako bi vplivali
na razvoj ogrske reformacije. Basel je pri tem posebej služil kot »kanal«
za posredovanje ustreznega znanja.
3. Za ogrsko-švicarske stike in izoblikovanje reformacijske teologije
na Ogrskem in Sedmograškem sta bili odločilnega pomena dve oseb-
nosti: v 16. stoletju Heinrich Bullinger in v 17. stoletju Johann Heinrich
Heidegger. Njun pomen za ogrsko reformirano cerkev je bil izjemen,
saj sta tako Bullinger kot Heidegger gojila številne in raznovrstne stike
z ogrskimi učenjaki in si prizadevala, da bi sistematično vplivala na
njihovo usmeritev in razvoj.
4. Ogrska reformacija je izšla iz erazmovskega reformističnega huma-
nizma in je bila v svojih reformatorskih začetkih obeležena z via media,
s srednjo potjo, v kateri so bile skrajne pozicije vse do šestdesetih let 16.
stoletja povsem obrobne. V okvirih te srednje poti so se enakomerno
srečevali vplivi Melanchthtona, Calvina in Bullingerja. Vpliv švicarske
reformacije oziroma helvetske veroizpovedi na ogrsko reformacijo torej
ni bil šele sekundaren, naknaden pojav. Nekoliko priostreno bi lahko celo
rekli, da je bila s teološko-zgodovinskega vidika pri cepitvi na »luterance«
in »reformirane« luteranska usmeritev tista, ki se je odcepila od srednje
oziroma posredujoče usmeritve.
Delo ponuja seveda še mnogo več; ponuja števila izvirna preizpra-
ševanja in opazovanja tako na področjih, ki so bila že dolgo predmet
raziskovanja kot na tistih, ki se jih je dosedanje raziskovanje izogibalo. Ne
nazadnje izpričuje izjemno poznavanje znanstvene diskusije na svojem
raziskovalnem področju in zanesljivost presojanja starejših in novejših
razprav ter diskusij. Ne glede na to, ali sprejemamo ali ne njegove glavne
ugotovitve, je delo nedvomno dosežek, ki utira pot naprej. Jasno pokaže
na meje in zadrege dolgo prevladujočih modelov razlage in argumentirano
predlaga nove poti. Osebno menim, da bodo omenjeni dosežki oziroma
ugotovitve v nadaljnjem raziskovanju lahko dopolnjeni, nikakor pa ne ovr-
ženi. Habilitacijski spis Jana A. Bernharda je po načinu dela in doseženih
rezultatih delo izjemne znanstvene vrednosti; avtor je z njim nedvomno
dokazal svojo znanstveno kvalificiranost.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
258
reformacije so se medsebojno informirali in dogovarjali, kako bi vplivali
na razvoj ogrske reformacije. Basel je pri tem posebej služil kot »kanal«
za posredovanje ustreznega znanja.
3. Za ogrsko-švicarske stike in izoblikovanje reformacijske teologije
na Ogrskem in Sedmograškem sta bili odločilnega pomena dve oseb-
nosti: v 16. stoletju Heinrich Bullinger in v 17. stoletju Johann Heinrich
Heidegger. Njun pomen za ogrsko reformirano cerkev je bil izjemen,
saj sta tako Bullinger kot Heidegger gojila številne in raznovrstne stike
z ogrskimi učenjaki in si prizadevala, da bi sistematično vplivala na
njihovo usmeritev in razvoj.
4. Ogrska reformacija je izšla iz erazmovskega reformističnega huma-
nizma in je bila v svojih reformatorskih začetkih obeležena z via media,
s srednjo potjo, v kateri so bile skrajne pozicije vse do šestdesetih let 16.
stoletja povsem obrobne. V okvirih te srednje poti so se enakomerno
srečevali vplivi Melanchthtona, Calvina in Bullingerja. Vpliv švicarske
reformacije oziroma helvetske veroizpovedi na ogrsko reformacijo torej
ni bil šele sekundaren, naknaden pojav. Nekoliko priostreno bi lahko celo
rekli, da je bila s teološko-zgodovinskega vidika pri cepitvi na »luterance«
in »reformirane« luteranska usmeritev tista, ki se je odcepila od srednje
oziroma posredujoče usmeritve.
Delo ponuja seveda še mnogo več; ponuja števila izvirna preizpra-
ševanja in opazovanja tako na področjih, ki so bila že dolgo predmet
raziskovanja kot na tistih, ki se jih je dosedanje raziskovanje izogibalo. Ne
nazadnje izpričuje izjemno poznavanje znanstvene diskusije na svojem
raziskovalnem področju in zanesljivost presojanja starejših in novejših
razprav ter diskusij. Ne glede na to, ali sprejemamo ali ne njegove glavne
ugotovitve, je delo nedvomno dosežek, ki utira pot naprej. Jasno pokaže
na meje in zadrege dolgo prevladujočih modelov razlage in argumentirano
predlaga nove poti. Osebno menim, da bodo omenjeni dosežki oziroma
ugotovitve v nadaljnjem raziskovanju lahko dopolnjeni, nikakor pa ne ovr-
ženi. Habilitacijski spis Jana A. Bernharda je po načinu dela in doseženih
rezultatih delo izjemne znanstvene vrednosti; avtor je z njim nedvomno
dokazal svojo znanstveno kvalificiranost.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
258
