Page 258 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 258
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Emidio Campi
KNJIGA O KONSOLIDACIJI REFORMIRANE
VEROIZPOVEDI V DEŽELAH ŠTEFANOVE
KRONE IN POVEZAVAH S ŠVICO
Jan-Andrea Bernhard: Konsolidierung des reformierten Bekenntnisses im
Reich der Stephanskrone. Ein Beitrag zur Kommunikationsgeschichte zwi-
schen Ungarn und Schweiz in der frühen Neuzeit (1500–1700) (Refo500 Aca-
demic Studies 19). Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2015. 800 strani.
Prikazano delo je bilo leta 2012 sprejeto kot habilitacijski spis na
Teološki fakulteti univerze v Zürichu. Z izbrano temo se je avtor podal
na raziskovalno posebej zahtevno in tvegano področje ogrsko-švicar-
skih odnosov v zgodnjem novem veku. Vprašanje, zakaj se je ogrska
reformacija večinsko pridružila helvetski (»švicarski«) veroizpovedi,
namreč vedno znova izziva različne teze in špekulacije. Delo išče na tem
izpostavljenem področju nov pristop.
Dosedanji dominantni model razlage se poenostavljeno glasi: Po bitki
pri Mohácsu (1526), v kateri je osmanska vojska Sulejmana I. potolkla že
številčno šibkejšo ogrsko armado, se je začel globinski razpad države in
cerkve, razpad, ki je sprožil in omogočil uspeh misijonarskih prizadevanj
protestantskih cerkva med ogrskim ljudstvom. Prvi so bili luteranci, od
srede stoletja naprej pa so jim sledili reformirani. Nemško govoreči del
Ogrske je postal in ostal zvest Luthru, medtem ko se je preostala Ogrska
obrnila k reformirani cerkvi, ki je v toku 16. stoletja postala svojevrstna
nacionalna/narodna ogrska cerkev. Šele v začetku 17. stoletja je katoliška
cerkev znova prevzela iniciativo.
Ali je bilo dejansko tako? Po avtorjevem mnenju se splača še enkrat
natančno pregledati in preveriti. Glede na to, kako znanstveno razisko-
vanje pogosto poteka, je to gotovo upravičeno: nekdo postavi tezo, ki se
256
Emidio Campi
KNJIGA O KONSOLIDACIJI REFORMIRANE
VEROIZPOVEDI V DEŽELAH ŠTEFANOVE
KRONE IN POVEZAVAH S ŠVICO
Jan-Andrea Bernhard: Konsolidierung des reformierten Bekenntnisses im
Reich der Stephanskrone. Ein Beitrag zur Kommunikationsgeschichte zwi-
schen Ungarn und Schweiz in der frühen Neuzeit (1500–1700) (Refo500 Aca-
demic Studies 19). Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2015. 800 strani.
Prikazano delo je bilo leta 2012 sprejeto kot habilitacijski spis na
Teološki fakulteti univerze v Zürichu. Z izbrano temo se je avtor podal
na raziskovalno posebej zahtevno in tvegano področje ogrsko-švicar-
skih odnosov v zgodnjem novem veku. Vprašanje, zakaj se je ogrska
reformacija večinsko pridružila helvetski (»švicarski«) veroizpovedi,
namreč vedno znova izziva različne teze in špekulacije. Delo išče na tem
izpostavljenem področju nov pristop.
Dosedanji dominantni model razlage se poenostavljeno glasi: Po bitki
pri Mohácsu (1526), v kateri je osmanska vojska Sulejmana I. potolkla že
številčno šibkejšo ogrsko armado, se je začel globinski razpad države in
cerkve, razpad, ki je sprožil in omogočil uspeh misijonarskih prizadevanj
protestantskih cerkva med ogrskim ljudstvom. Prvi so bili luteranci, od
srede stoletja naprej pa so jim sledili reformirani. Nemško govoreči del
Ogrske je postal in ostal zvest Luthru, medtem ko se je preostala Ogrska
obrnila k reformirani cerkvi, ki je v toku 16. stoletja postala svojevrstna
nacionalna/narodna ogrska cerkev. Šele v začetku 17. stoletja je katoliška
cerkev znova prevzela iniciativo.
Ali je bilo dejansko tako? Po avtorjevem mnenju se splača še enkrat
natančno pregledati in preveriti. Glede na to, kako znanstveno razisko-
vanje pogosto poteka, je to gotovo upravičeno: nekdo postavi tezo, ki se
256
