Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 45
VITOMIR TEPEŠ
prazniku vseh svetih; razprava naj bi bila zgolj lokalna. Res pa je tudi, da
so imele disputacije tendenco, da dosežejo tudi širše občinstvo. Tako je
Luther, kot navaja Grendler, poslal kopijo 95 tez tudi Albrechtu, nadškofu
Mainza in Magdeburga, podobno kot je Pico kopijo svojih 900 tez poslal
papežu in drugim (Grendler 2004, 17).
Vendar, kot pravi Grendler, do razprave ni nikoli prišlo. Tudi če bi,
bi na njej prisostvovalo omejeno število članov univerzitetne skupnosti
in nekaj ljudi od zunaj, ki pa so morali dobro razumeti latinščino in
so jih morala zanimati abstraktna teološka vprašanja. Študentje, profe-
sorji in zunanji opazovalci bi se zbrali na hrupni razpravi, ki bi trajala
nekaj ur in kjer ne bi dosegli nič posebnega. Prav tako je bilo v navadi
pošiljanje kopij profesorjem in teološkim fakultetam drugje. Luther bi
mogoče prejel nekaj komentarjev na to, vendar je bil še mlad profesor,
ki ni veliko objavljal, in se je nahajal na malo znani univerzi. A kot
pravi Grendler, je zgodovina polna presenečenj, in to, kar se je začelo
kot akademska vaja, ki se ni izvedla, je sprožilo luteransko reformacijo
(Grendler 2004, 15).
5. Vpliv Luthrovega odkritja na družbo
Na tem mestu se zopet lahko vrnemo k argumentu Brada S. Gre-
goryja, ki nadaljuje s tem, da je Luthrova izkušnja opravičenja po veri
nanj delovala tako, da je opravičenje razumel kot izraz dialektike med
zakonom in evangelijem, kar je zanj pomenilo vogelni kamen pravil-
nega razumevanja Božje besede (Gregory 2012, 146). Pri tem je treba
poudariti, da je bila ta Luthrova ugotovitev tudi ključna ugotovitev za
vse njegovo delovanje in je v takratni cerkvi povzročila probleme, ki
so jo ponovno razklali, le da tokrat na liniji sever–jug. Tako kot je bil
prvi razkol med Vzhodom in Zahodom v cerkvi političen, lahko tudi
tokrat rečemo, da se je v ozadju na političnem diplomatskem parketu
dogajalo marsikaj, kar je kasneje omogočilo nastanek reformacije.
Pri tem mislim predvsem na območje današnje Nemčije, kjer je takrat
prihajalo do različnih oblik združevanja, predvsem na podlagi finančnih
interesov. To podrobno popisuje James D. Tracy v Politika: Italijanske
43
prazniku vseh svetih; razprava naj bi bila zgolj lokalna. Res pa je tudi, da
so imele disputacije tendenco, da dosežejo tudi širše občinstvo. Tako je
Luther, kot navaja Grendler, poslal kopijo 95 tez tudi Albrechtu, nadškofu
Mainza in Magdeburga, podobno kot je Pico kopijo svojih 900 tez poslal
papežu in drugim (Grendler 2004, 17).
Vendar, kot pravi Grendler, do razprave ni nikoli prišlo. Tudi če bi,
bi na njej prisostvovalo omejeno število članov univerzitetne skupnosti
in nekaj ljudi od zunaj, ki pa so morali dobro razumeti latinščino in
so jih morala zanimati abstraktna teološka vprašanja. Študentje, profe-
sorji in zunanji opazovalci bi se zbrali na hrupni razpravi, ki bi trajala
nekaj ur in kjer ne bi dosegli nič posebnega. Prav tako je bilo v navadi
pošiljanje kopij profesorjem in teološkim fakultetam drugje. Luther bi
mogoče prejel nekaj komentarjev na to, vendar je bil še mlad profesor,
ki ni veliko objavljal, in se je nahajal na malo znani univerzi. A kot
pravi Grendler, je zgodovina polna presenečenj, in to, kar se je začelo
kot akademska vaja, ki se ni izvedla, je sprožilo luteransko reformacijo
(Grendler 2004, 15).
5. Vpliv Luthrovega odkritja na družbo
Na tem mestu se zopet lahko vrnemo k argumentu Brada S. Gre-
goryja, ki nadaljuje s tem, da je Luthrova izkušnja opravičenja po veri
nanj delovala tako, da je opravičenje razumel kot izraz dialektike med
zakonom in evangelijem, kar je zanj pomenilo vogelni kamen pravil-
nega razumevanja Božje besede (Gregory 2012, 146). Pri tem je treba
poudariti, da je bila ta Luthrova ugotovitev tudi ključna ugotovitev za
vse njegovo delovanje in je v takratni cerkvi povzročila probleme, ki
so jo ponovno razklali, le da tokrat na liniji sever–jug. Tako kot je bil
prvi razkol med Vzhodom in Zahodom v cerkvi političen, lahko tudi
tokrat rečemo, da se je v ozadju na političnem diplomatskem parketu
dogajalo marsikaj, kar je kasneje omogočilo nastanek reformacije.
Pri tem mislim predvsem na območje današnje Nemčije, kjer je takrat
prihajalo do različnih oblik združevanja, predvsem na podlagi finančnih
interesov. To podrobno popisuje James D. Tracy v Politika: Italijanske
43
