Page 41 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 41
VITOMIR TEPEŠ
Canterburyja (ustanovitelj sholastike), Tomaž Akvinski (ustanovitelj
tomizma) in William iz Ockhama (pionir nominalizma). Živeli so od 11.
do 14. stoletja. Na podlagi opisanega pristopa do predmeta preučevanja
sta se razvila dva različna pristopa do problema odrešenja. Stari način,
ki ga je zagovarjal tudi Akvinski, je učil, da Bog zastonj daje svojo milost
posamezniku na podlagi krstnega zakramenta in začne z udejanjanjem
ljubezni. Z opolnomočjem udejanjanja delovanja in s pomočjo cerkve-
nega zakramenta pa lahko vernikova ljubezen postane podobna ljubezni
Boga samega. Podoba Božje ljubezni pa je tisto, kar si zasluži nebesa
(Doyle 1987, 19). Novo pot pa so zagovarjali frančiškan Ockham in drugi
s podobnim načinom razmišljanja, ki so učili, da človekov razum in vest
nista povsem paralizirana zaradi padca človeka v greh in se ljudje lahko
oz. se moramo najprej na podlagi naših naravnih moralnih sposobnosti
odzvati do Boga. Bog daje nato svojo milost kot primerno nagrado za
takšno prizadevanje. Nato moramo delovati po naših najboljših močeh
s pomočjo Božje milosti. Bog nato daje večno življenje kot pravično na
grado (Doyle 1987, 20). »Učinek pri obeh razmišljanjih je bil enak, človek
je bil po odrešenju ponovno odvisen od svojih lastnih prizadevanj, pri
čemer mu je pomagala cerkev, da bi si to odrešenje zopet lahko zaslužil.
Česar ni bilo mogoče dokončati za časa zemeljskega življenja, pa je bilo
lahko dokončano z očiščevalnim ognjem v vicah.« (Doyle 1987, 20) Na
Luthrovo usmerjenost je močno vplival prav nominalizem, kot ugotav
lja Metod Benedik. Predvsem njegovo pesimistično učenje, da razum
sam ni sposoben odgovarjati na vprašanja, povezana z duhovnostjo,
nesmrtnostjo duše, neskončnostjo in enostjo Boga. Na to ima odgovore
zgolj vera (Benedik 1984, 11).
4. Raziskovanje in akademskost v Luthrovem času
ter vpliv univerz na reformacijo
V reviji Renaissance Quarterly in članku z naslovom The Universalities
of the Renaissance and the Reformation nam Paul F. Grendler predsta-
vi poglavje o raziskovanju in akademskosti. Za renesančne univerze
Grendler meni, da so proizvedle ogromno inovativnih raziskav, ki so
39
Canterburyja (ustanovitelj sholastike), Tomaž Akvinski (ustanovitelj
tomizma) in William iz Ockhama (pionir nominalizma). Živeli so od 11.
do 14. stoletja. Na podlagi opisanega pristopa do predmeta preučevanja
sta se razvila dva različna pristopa do problema odrešenja. Stari način,
ki ga je zagovarjal tudi Akvinski, je učil, da Bog zastonj daje svojo milost
posamezniku na podlagi krstnega zakramenta in začne z udejanjanjem
ljubezni. Z opolnomočjem udejanjanja delovanja in s pomočjo cerkve-
nega zakramenta pa lahko vernikova ljubezen postane podobna ljubezni
Boga samega. Podoba Božje ljubezni pa je tisto, kar si zasluži nebesa
(Doyle 1987, 19). Novo pot pa so zagovarjali frančiškan Ockham in drugi
s podobnim načinom razmišljanja, ki so učili, da človekov razum in vest
nista povsem paralizirana zaradi padca človeka v greh in se ljudje lahko
oz. se moramo najprej na podlagi naših naravnih moralnih sposobnosti
odzvati do Boga. Bog daje nato svojo milost kot primerno nagrado za
takšno prizadevanje. Nato moramo delovati po naših najboljših močeh
s pomočjo Božje milosti. Bog nato daje večno življenje kot pravično na
grado (Doyle 1987, 20). »Učinek pri obeh razmišljanjih je bil enak, človek
je bil po odrešenju ponovno odvisen od svojih lastnih prizadevanj, pri
čemer mu je pomagala cerkev, da bi si to odrešenje zopet lahko zaslužil.
Česar ni bilo mogoče dokončati za časa zemeljskega življenja, pa je bilo
lahko dokončano z očiščevalnim ognjem v vicah.« (Doyle 1987, 20) Na
Luthrovo usmerjenost je močno vplival prav nominalizem, kot ugotav
lja Metod Benedik. Predvsem njegovo pesimistično učenje, da razum
sam ni sposoben odgovarjati na vprašanja, povezana z duhovnostjo,
nesmrtnostjo duše, neskončnostjo in enostjo Boga. Na to ima odgovore
zgolj vera (Benedik 1984, 11).
4. Raziskovanje in akademskost v Luthrovem času
ter vpliv univerz na reformacijo
V reviji Renaissance Quarterly in članku z naslovom The Universalities
of the Renaissance and the Reformation nam Paul F. Grendler predsta-
vi poglavje o raziskovanju in akademskosti. Za renesančne univerze
Grendler meni, da so proizvedle ogromno inovativnih raziskav, ki so
39
