Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 49
VITOMIR TEPEŠ
Čeprav se danes mnogi liberalni politični teoretiki in moralni filozofi
sklicujejo na nasilje v dobi reformacije, ko opravičujejo izključitev religije
iz današnje politike, pa pri tem praviloma zanemarjajo druge historične
realnosti, ki so botrovale vzniku etike pravic (npr. procese izgradnje
države pred reformacijo, preko katere so posvetne oblasti povečale svo-
jo kontrolo nad cerkvami po začetku reformacije, pri tem pa postale
glavni akterji verskih vojn). Posledično so skoraj vsi liberalni politični
teoretiki in moralni filozofi nagnjeni k temu, da spregledajo načine, kako
je etika pravic (širše povezana z liberalnimi političnimi ideali, zakoni,
inštitucijami in prakticiranjem moči) sama prispevala h konstrukciji
človeške realnosti, ki je segla daleč preko področij politične teorije ali
etike. Vendar pa tega ni mogoče opaziti, če se ta problem ne preučuje
v različnih akademskih disciplinah, kot so npr. ekonomija, sociologi-
ja, okoljska znanost ali pa zgodovina znanosti in tehnologije (Gregory
2012, 186). Vse posledice, ki so bile utemeljene v drugačnem pogledu
na to, da so vsi ljudje ustvarjeni po Božji podobi (1 Mz 1,26–27) in da je
prava Božja podoba Kristus, ter dejstvo, da je človek opravičen zgolj in
samo po veri, so celotno družbo vodile v novo smer. Danes vemo, da je
bila ta smer prava, ne vemo pa še tega, za koliko časa, kajti etika pravic,
ločena od srednjeveške etike dobrega, ne govori toliko o etiki dolžnosti,
kot bi morala.
VIRI IN LITERATURA
Benedik, Metod. 1984. »Kulturnozgodovinski okvir Lutrovega nastopa«. Bogoslovni
vestnik 44 (1): 3–15.
Deutsch, Vlado D. 1984. »Luter – človek vere«. Bogoslovni vestnik 44 (1): 16–20.
Doyle, R.C. 1987. Reformation Church History. Newtown: Moore Theological College.
Društvo, Svetopisemska družba Slovenije. 2006. »Slovenski Standardni prevod osnovna
izdaja«. Dostop 30. maj 2016. http://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl
Erikson, Erik Hamburger. 1962. Young man Luther: a study in psychoanalysis and history.
New York: Norton.
47
Čeprav se danes mnogi liberalni politični teoretiki in moralni filozofi
sklicujejo na nasilje v dobi reformacije, ko opravičujejo izključitev religije
iz današnje politike, pa pri tem praviloma zanemarjajo druge historične
realnosti, ki so botrovale vzniku etike pravic (npr. procese izgradnje
države pred reformacijo, preko katere so posvetne oblasti povečale svo-
jo kontrolo nad cerkvami po začetku reformacije, pri tem pa postale
glavni akterji verskih vojn). Posledično so skoraj vsi liberalni politični
teoretiki in moralni filozofi nagnjeni k temu, da spregledajo načine, kako
je etika pravic (širše povezana z liberalnimi političnimi ideali, zakoni,
inštitucijami in prakticiranjem moči) sama prispevala h konstrukciji
človeške realnosti, ki je segla daleč preko področij politične teorije ali
etike. Vendar pa tega ni mogoče opaziti, če se ta problem ne preučuje
v različnih akademskih disciplinah, kot so npr. ekonomija, sociologi-
ja, okoljska znanost ali pa zgodovina znanosti in tehnologije (Gregory
2012, 186). Vse posledice, ki so bile utemeljene v drugačnem pogledu
na to, da so vsi ljudje ustvarjeni po Božji podobi (1 Mz 1,26–27) in da je
prava Božja podoba Kristus, ter dejstvo, da je človek opravičen zgolj in
samo po veri, so celotno družbo vodile v novo smer. Danes vemo, da je
bila ta smer prava, ne vemo pa še tega, za koliko časa, kajti etika pravic,
ločena od srednjeveške etike dobrega, ne govori toliko o etiki dolžnosti,
kot bi morala.
VIRI IN LITERATURA
Benedik, Metod. 1984. »Kulturnozgodovinski okvir Lutrovega nastopa«. Bogoslovni
vestnik 44 (1): 3–15.
Deutsch, Vlado D. 1984. »Luter – človek vere«. Bogoslovni vestnik 44 (1): 16–20.
Doyle, R.C. 1987. Reformation Church History. Newtown: Moore Theological College.
Društvo, Svetopisemska družba Slovenije. 2006. »Slovenski Standardni prevod osnovna
izdaja«. Dostop 30. maj 2016. http://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl
Erikson, Erik Hamburger. 1962. Young man Luther: a study in psychoanalysis and history.
New York: Norton.
47
