Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 54
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
skega jezikovnega prostora (Koroška, Prekmurje) s preživelim (kripto)-
protestantizmom – potisnjena v pozabo kar cela generacija ustvarjalcev,
ki reprezentirajo prvi »zvezdni trenutek« slovenske književnosti – pro-
testantski avtorji 16. stoletja. Pa še ti niso bili prvi, ki so za nekaj časa
odšli med izbrisane in pozabljene.
Prvi damnatio memoriae v slovenski književnosti
in njegovo »sobesedilo«
Kajti prvi, ki se mu je to v slovenski književnosti in kulturni zgodovini
primerilo, je bil nihče drug kot drugi superintendent »prave stare vere
krščanske« na Kranjskem, Sebastijan Krelj (1538–1567), na damnatio
memoriae pa je bil, kot se zdi, obsojen uradno – s soglasjem zadnjega su-
perintendenta evangeličanske cerkve na Kranjskem, Felicijana Trubarja.
V zadnjem desetletju obstoja formalne evangeličanske cerkve v Not-
ran ji Avstriji, ko se nad delovanjem protestantov v dednih deželah ka-
toliškega habsburškega princa praktično dnevno zbirajo vse težji oblaki,
zvezani s katoliško versko reformacijo in rekatolizacijo, je mogoče 1595.
v Savinčevem predgovoru v Primoža Trubarja Hišno postilo (Vsem brum
nim inu bogaboječim kersčenikom) prebrati naslednje:
Kadar pak dosehmal my ubozi Krainci inu Slovenci obene [poudaril
J. V.] obilne inu popolnome postille ali izlage čez te nedelske inu druge
prazniske evangelie neismo imejli, samuč to samo edino kratko, ali vsaj
dobro izlago tiga časty vrejdniga inu v Bugi vučeniga inu nekar le za le-to
našo krainsko deželo, temuč tudi za druga dajlna v nemških deželah
mejsta dobru zaslužniga moža, gospuda Primoža Truberja rainciga,
katera se je njemu samimu inu drugim dobriga serca karsčenikom do-
sehmal prekratka inu premaihina zdejla … (Trubar [1595] 2015b, 27.)
S to sentenco sta bila s strani izdajateljev Hišne postile (Andrej Sa-
vinec in Felicijan Trubar), in tako torej tudi superintendenta nemške
in slovenske evangeličanske cerkve na Kranjskem, Felicijana Trubarja,
de facto pripoznana obstoj in recepcijska primernost – pravovernost –
le Trubarjevemu Enemu regištru, eni kratki postili (1558, 8°, 256 stra-
52
skega jezikovnega prostora (Koroška, Prekmurje) s preživelim (kripto)-
protestantizmom – potisnjena v pozabo kar cela generacija ustvarjalcev,
ki reprezentirajo prvi »zvezdni trenutek« slovenske književnosti – pro-
testantski avtorji 16. stoletja. Pa še ti niso bili prvi, ki so za nekaj časa
odšli med izbrisane in pozabljene.
Prvi damnatio memoriae v slovenski književnosti
in njegovo »sobesedilo«
Kajti prvi, ki se mu je to v slovenski književnosti in kulturni zgodovini
primerilo, je bil nihče drug kot drugi superintendent »prave stare vere
krščanske« na Kranjskem, Sebastijan Krelj (1538–1567), na damnatio
memoriae pa je bil, kot se zdi, obsojen uradno – s soglasjem zadnjega su-
perintendenta evangeličanske cerkve na Kranjskem, Felicijana Trubarja.
V zadnjem desetletju obstoja formalne evangeličanske cerkve v Not-
ran ji Avstriji, ko se nad delovanjem protestantov v dednih deželah ka-
toliškega habsburškega princa praktično dnevno zbirajo vse težji oblaki,
zvezani s katoliško versko reformacijo in rekatolizacijo, je mogoče 1595.
v Savinčevem predgovoru v Primoža Trubarja Hišno postilo (Vsem brum
nim inu bogaboječim kersčenikom) prebrati naslednje:
Kadar pak dosehmal my ubozi Krainci inu Slovenci obene [poudaril
J. V.] obilne inu popolnome postille ali izlage čez te nedelske inu druge
prazniske evangelie neismo imejli, samuč to samo edino kratko, ali vsaj
dobro izlago tiga časty vrejdniga inu v Bugi vučeniga inu nekar le za le-to
našo krainsko deželo, temuč tudi za druga dajlna v nemških deželah
mejsta dobru zaslužniga moža, gospuda Primoža Truberja rainciga,
katera se je njemu samimu inu drugim dobriga serca karsčenikom do-
sehmal prekratka inu premaihina zdejla … (Trubar [1595] 2015b, 27.)
S to sentenco sta bila s strani izdajateljev Hišne postile (Andrej Sa-
vinec in Felicijan Trubar), in tako torej tudi superintendenta nemške
in slovenske evangeličanske cerkve na Kranjskem, Felicijana Trubarja,
de facto pripoznana obstoj in recepcijska primernost – pravovernost –
le Trubarjevemu Enemu regištru, eni kratki postili (1558, 8°, 256 stra-
52
