Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 55
JONATAN VINKLER
ni),2 zanikana pa eksistenca dveh knjižnih del, ki sta kot tekstni korpus
znatno obsežnejši od Trubarjeve zgodnje postile. To sta bili Postilla
slovenska (1567, 12°, 352 strani) in Postila (1578, 8°, 980 strani).
Prva (1567) je obsegala prevod zimskega dela – od adventa do velike
noči – postile Johannesa Spangenberga iz leta 1543 (Postilla Deudsch)3
in je bila delo Sebastijana Krelja. V drugi (1578) je poletni del postile in
razlago evangelijev na praznične dni iz drugega dela Spangenbergove
knjige4 poslovenil Jurij Juričič, ki je tako po več kot desetletju zastoja
dokončal Kreljevo delo (Juričič [1578] 1966, 369).
Knjigi kot celota tvorita za tedanje razmere impresiven tekstni korpus –
1332 strani! –, kar je ob Trubarju in Dalmatinu tretji največji opus slovenske
književnosti 16. stoletja. Zato je več kot umestno vprašanje, kakšni so bili
razlogi, da je bil proskribiran in uradno potisnjen v pozabljenje.
Misliti je, da je mogoči odgovor večplasten in da se skriva tako v
interpersonalnih »nevarnih razmerjih« znotraj evangeličanske cerkve
na Kranjskem po odhodu Primoža Trubarja v izgnanstvo (1565) kot v
različnih nazorih o vprašanjih vere na Kranjskem in Nemškem, pa tudi,
da se je treba po rešitev za vsaj del zagonetke ozreti v širši evropski prostor
in premotriti tamkajšnji paralelogram sil(nic).5
Znano je, da je bil Krelj za časa svojega kratkega superintendentovanja
– njegovo niti dve leti dolgo vodenje evangeličanske cerkve na Kranjskem
je končala tuberkuloza – tudi učitelj na stanovski šoli v Ljubljani, iz katere
je prav on izvrgel Trubarjev katekizem. Le-temu je očital zwinglijansko
nepravovernost pri pojmovanju zakramentov (Grdina 1999, 195; Rupel
2 Trubar (1558) 2012, 209–463.
3 Ni znano, katera izmed izdaj Spangenbergove Postilla Deudsch: vom Advent biß auff
Ostern (digitalna kopija izvoda iz Bayerische StaatsBibliothek je dostopna na: http://
www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10180298-0)
med prvim natisom 1543. in Kreljevo poslovenitvijo je bila predloga za slovensko
besedilo; glej op. 1 v Merše 2015, 74.
4 Spangenberg, Johannes. 1543. Postilla Teütsch, Für die jungen Christen, Knaben
vnd Meidlein, in Fragstuck verfasset, Bd.: 2, Von Ostern biß auff das Aduendt,
Augs p urg; digitalna kopija izvoda iz Bayerische StaatsBibliothek je dostopna na:
urn:nbn:de:bvb:12-bsb00025055-2.
5 Globinsko interpretacijo v navezavi na podobo slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju je najti v Grdina 1999, 149, 153 in 193–197; Grdina 2006, 9–21.
53
ni),2 zanikana pa eksistenca dveh knjižnih del, ki sta kot tekstni korpus
znatno obsežnejši od Trubarjeve zgodnje postile. To sta bili Postilla
slovenska (1567, 12°, 352 strani) in Postila (1578, 8°, 980 strani).
Prva (1567) je obsegala prevod zimskega dela – od adventa do velike
noči – postile Johannesa Spangenberga iz leta 1543 (Postilla Deudsch)3
in je bila delo Sebastijana Krelja. V drugi (1578) je poletni del postile in
razlago evangelijev na praznične dni iz drugega dela Spangenbergove
knjige4 poslovenil Jurij Juričič, ki je tako po več kot desetletju zastoja
dokončal Kreljevo delo (Juričič [1578] 1966, 369).
Knjigi kot celota tvorita za tedanje razmere impresiven tekstni korpus –
1332 strani! –, kar je ob Trubarju in Dalmatinu tretji največji opus slovenske
književnosti 16. stoletja. Zato je več kot umestno vprašanje, kakšni so bili
razlogi, da je bil proskribiran in uradno potisnjen v pozabljenje.
Misliti je, da je mogoči odgovor večplasten in da se skriva tako v
interpersonalnih »nevarnih razmerjih« znotraj evangeličanske cerkve
na Kranjskem po odhodu Primoža Trubarja v izgnanstvo (1565) kot v
različnih nazorih o vprašanjih vere na Kranjskem in Nemškem, pa tudi,
da se je treba po rešitev za vsaj del zagonetke ozreti v širši evropski prostor
in premotriti tamkajšnji paralelogram sil(nic).5
Znano je, da je bil Krelj za časa svojega kratkega superintendentovanja
– njegovo niti dve leti dolgo vodenje evangeličanske cerkve na Kranjskem
je končala tuberkuloza – tudi učitelj na stanovski šoli v Ljubljani, iz katere
je prav on izvrgel Trubarjev katekizem. Le-temu je očital zwinglijansko
nepravovernost pri pojmovanju zakramentov (Grdina 1999, 195; Rupel
2 Trubar (1558) 2012, 209–463.
3 Ni znano, katera izmed izdaj Spangenbergove Postilla Deudsch: vom Advent biß auff
Ostern (digitalna kopija izvoda iz Bayerische StaatsBibliothek je dostopna na: http://
www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10180298-0)
med prvim natisom 1543. in Kreljevo poslovenitvijo je bila predloga za slovensko
besedilo; glej op. 1 v Merše 2015, 74.
4 Spangenberg, Johannes. 1543. Postilla Teütsch, Für die jungen Christen, Knaben
vnd Meidlein, in Fragstuck verfasset, Bd.: 2, Von Ostern biß auff das Aduendt,
Augs p urg; digitalna kopija izvoda iz Bayerische StaatsBibliothek je dostopna na:
urn:nbn:de:bvb:12-bsb00025055-2.
5 Globinsko interpretacijo v navezavi na podobo slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju je najti v Grdina 1999, 149, 153 in 193–197; Grdina 2006, 9–21.
53
