Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 59
JONATAN VINKLER
Trubar se je začel s prevajanjem omenjenega Luthrovega dela morda
ukvarjati po izidu Tega celega Novega testamenta (1582), ker pa je menil,
da izdaje ne bo več dočakal, je svoja sinova Primoža Trubarja ml. in
Felicijana leta 1585 zavezal, da po smrti poskrbita za izdajo njegovega
zadnjega dela (Rupel 1962, 219; prim. Elze 1863, 52).
Po Trubarjevi smrti je tako, kot se zdi, rokopis s Felicijanom Tru-
barjem in Jurijem Dalmatinom prišel na Kranjsko (Adam 2012, 77),
»zadnja roka« besedila pa je delo Felicijana Trubarja oz. predvsem
And reja Savinca. Slednji je rokopis uredil in za izdajo napisal tudi slo-
venski predgovor.
Savinec je bil eden »manjših udov« evangeličanske cerkve na Kranj-
skem. Rodil se okoli 1550 v Ljubljani, letnica in kraj smrti pa sta do
danes ostala neugotovljena. V Ljubljani se je začel izobraževati, in sicer
je obiskoval stanovsko šolo. Na univerzo v Tübingenu se je vpisal ob
Trubarjevi pomoči maja 1568 in bil imatrikuliran skupaj s Primožem
Trubarjem ml. in še z nekaterimi drugimi študenti z Goriške in Ljubljane
(Rupel 2013); študiral je preko stipendia Tyfferni.9 Med študijem v nem-
škem univerzitetnem središču je pomagal Juriju Dalmatinu pregledati
in popraviti prevod Pentatevha,10 ki je nato leta 1578 izšel pri tiskarju
Janžu Mandelcu v Ljubljani.11 Tako je bila kranjskim deželnim stanovom
s spremnim pismom 10. januarja 1572 predhodno najprej poslana tudi
prva knjiga Biblije, Geneza, ki pomeni za Trubarjevim Tem celim psal-
terjem Davidovim (1566) drugi prevod katere od bibličnih knjig Starega
testamenta v slovenski jezik; Andrej Savinc je bil njen redaktor. Šest dni
za Dalmatinom, 16. januarja 1572, pa je pismo krajnskim deželnim sta-
novom napisal še starosta »cerkve slovenskega jezika«, Primož Trubar.
V njem je poleg poročila o napredku pri prevajanju Novega testamenta
zapisano tudi naslednje: »Za to delo, za prepisovanje in korekture bi
zelo potreboval Andreja Savinca. Vaše milosti naj mu zaradi tega dela
9 Prim. Regierungsgeschichte der Herzog Christoph zu Würtemberg, Tübingen 1818,
8–10.
10 Prim. pismo Jurija Dalmatina kranjskim odbornikom, 10. januar 1572, Esslingen.
Izvirnik: AS 2, Stan., arh., fasc. 54/2, sn. 1, fotografija NUK, Ms 22/57. Rajhman 1997,
53–58.
11 Dalmatin 1578.
57
Trubar se je začel s prevajanjem omenjenega Luthrovega dela morda
ukvarjati po izidu Tega celega Novega testamenta (1582), ker pa je menil,
da izdaje ne bo več dočakal, je svoja sinova Primoža Trubarja ml. in
Felicijana leta 1585 zavezal, da po smrti poskrbita za izdajo njegovega
zadnjega dela (Rupel 1962, 219; prim. Elze 1863, 52).
Po Trubarjevi smrti je tako, kot se zdi, rokopis s Felicijanom Tru-
barjem in Jurijem Dalmatinom prišel na Kranjsko (Adam 2012, 77),
»zadnja roka« besedila pa je delo Felicijana Trubarja oz. predvsem
And reja Savinca. Slednji je rokopis uredil in za izdajo napisal tudi slo-
venski predgovor.
Savinec je bil eden »manjših udov« evangeličanske cerkve na Kranj-
skem. Rodil se okoli 1550 v Ljubljani, letnica in kraj smrti pa sta do
danes ostala neugotovljena. V Ljubljani se je začel izobraževati, in sicer
je obiskoval stanovsko šolo. Na univerzo v Tübingenu se je vpisal ob
Trubarjevi pomoči maja 1568 in bil imatrikuliran skupaj s Primožem
Trubarjem ml. in še z nekaterimi drugimi študenti z Goriške in Ljubljane
(Rupel 2013); študiral je preko stipendia Tyfferni.9 Med študijem v nem-
škem univerzitetnem središču je pomagal Juriju Dalmatinu pregledati
in popraviti prevod Pentatevha,10 ki je nato leta 1578 izšel pri tiskarju
Janžu Mandelcu v Ljubljani.11 Tako je bila kranjskim deželnim stanovom
s spremnim pismom 10. januarja 1572 predhodno najprej poslana tudi
prva knjiga Biblije, Geneza, ki pomeni za Trubarjevim Tem celim psal-
terjem Davidovim (1566) drugi prevod katere od bibličnih knjig Starega
testamenta v slovenski jezik; Andrej Savinc je bil njen redaktor. Šest dni
za Dalmatinom, 16. januarja 1572, pa je pismo krajnskim deželnim sta-
novom napisal še starosta »cerkve slovenskega jezika«, Primož Trubar.
V njem je poleg poročila o napredku pri prevajanju Novega testamenta
zapisano tudi naslednje: »Za to delo, za prepisovanje in korekture bi
zelo potreboval Andreja Savinca. Vaše milosti naj mu zaradi tega dela
9 Prim. Regierungsgeschichte der Herzog Christoph zu Würtemberg, Tübingen 1818,
8–10.
10 Prim. pismo Jurija Dalmatina kranjskim odbornikom, 10. januar 1572, Esslingen.
Izvirnik: AS 2, Stan., arh., fasc. 54/2, sn. 1, fotografija NUK, Ms 22/57. Rajhman 1997,
53–58.
11 Dalmatin 1578.
57
