Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 95
TOMAŽ JURCA
(conventicola) maloštevilnih ujetnikov Antikrista,20 opomni, da Biblij v
narodnih jezikih tam niso izrecno prepovedali. Rimski cenzorji so torej s
prepovedjo branja, prodaje in posedovanja teh prevodov pohodili odlok
svojega koncila. Poleg tega so nekatere od teh knjig stare že več kot 20
let in jih je ob izidu Cerkev odobrila, kot se je zgodilo z že omenjenim
Erazmovim prevodom. Vse skupaj Vergerij označi za nezaslišano tira-
nijo, saj je prepovedano, da bi božjo besedo lahko brali tudi tisti, ki ne
razumejo latinščine, spričo česar izvirni Jezusov nauk propada, medtem
ko sta, na primer Talmud in Koran, izpuščena s seznama. Kot ugotavlja
Cavazza, je leta 1559 prav širjenje Svetega pisma v ljudskem jeziku dokaz,
da je papeška cenzura utrpela boleč poraz in da se je beseda Evangelija
vzdignila nad njo (Cavazza 1997, 294). Vergerij je po drugi strani doumel
pomembnost tovrstnih izdaj Biblije za tako imenovane obrobne jezike,
še posebej slovanske, ki so v rabi v vzhodnem delu Evrope. Kot zapiše,
tako govorijo, poleg Poljakov, Čehov, Srbov in Bolgarov …
[… tudi] Dalmatinci, Bosanci, Hrvati, Istrani, v rabi je pri Karnijcih,
Kranjcih, Korošcih do reke Drave in Štajercih do Donave ter še pri
mnogih drugih. Biblijo so tako že pred kakim letom prevedli in natisnili
v rusinščini, na to knjigo sem naletel v mestu Vilna v Litvi, kjer sem
videl veliko cerkev Rusinov in precej takih je tudi onkraj reke Dneper.
Dodajte torej tudi ta prevod na seznam. Sam sem tudi poskrbel, da
so v jezik, ki je večinoma v rabi v Karniji in na Kranjskem, prevedli
Evangelij sv. Matevža. V isti jezik je Kranjec Primož Trubar prevedel
Novo zavezo, ki so jo natisnili v Tübingenu (dodajte tudi ti dve knjigi
na seznam). Poleg tega je vse Sveto Pismo že prevedeno v jezik, ki je
nadvse eleganten in v rabi na širšem področju, natisnili pa ga bodo v
kratkem. (Vergerij 1559, 47)
20 Vergerij se je leta 1546 dvakrat skušal udeležiti Tridentiskega koncila in tam zagovarjati
svoja stališča, a so mu sodelovanje na zboru prepovedali zaradi preiskave, ki so jo pred
tem sprožili proti njemu. Čeprav je bil v Tridentu med papeškimi legati tudi kardinal
Reginald Pole, ki mu je nekdaj pomenil oporno točko, mu ta pri njegovih poskusih
ni pomagal. Kasneje je Vergerij očital Poleu pasivnost, pretvarjanje in uklanjanje
papežu. Verjetno so grenke besede, ki jih Vergerij nameni koncilu, predvsem posle-
dica omenjene izgube podpore nekaterih visokih prelatov in spoznanja, da prenove
Cerkve ni mogoče začeti od znotraj.
93
(conventicola) maloštevilnih ujetnikov Antikrista,20 opomni, da Biblij v
narodnih jezikih tam niso izrecno prepovedali. Rimski cenzorji so torej s
prepovedjo branja, prodaje in posedovanja teh prevodov pohodili odlok
svojega koncila. Poleg tega so nekatere od teh knjig stare že več kot 20
let in jih je ob izidu Cerkev odobrila, kot se je zgodilo z že omenjenim
Erazmovim prevodom. Vse skupaj Vergerij označi za nezaslišano tira-
nijo, saj je prepovedano, da bi božjo besedo lahko brali tudi tisti, ki ne
razumejo latinščine, spričo česar izvirni Jezusov nauk propada, medtem
ko sta, na primer Talmud in Koran, izpuščena s seznama. Kot ugotavlja
Cavazza, je leta 1559 prav širjenje Svetega pisma v ljudskem jeziku dokaz,
da je papeška cenzura utrpela boleč poraz in da se je beseda Evangelija
vzdignila nad njo (Cavazza 1997, 294). Vergerij je po drugi strani doumel
pomembnost tovrstnih izdaj Biblije za tako imenovane obrobne jezike,
še posebej slovanske, ki so v rabi v vzhodnem delu Evrope. Kot zapiše,
tako govorijo, poleg Poljakov, Čehov, Srbov in Bolgarov …
[… tudi] Dalmatinci, Bosanci, Hrvati, Istrani, v rabi je pri Karnijcih,
Kranjcih, Korošcih do reke Drave in Štajercih do Donave ter še pri
mnogih drugih. Biblijo so tako že pred kakim letom prevedli in natisnili
v rusinščini, na to knjigo sem naletel v mestu Vilna v Litvi, kjer sem
videl veliko cerkev Rusinov in precej takih je tudi onkraj reke Dneper.
Dodajte torej tudi ta prevod na seznam. Sam sem tudi poskrbel, da
so v jezik, ki je večinoma v rabi v Karniji in na Kranjskem, prevedli
Evangelij sv. Matevža. V isti jezik je Kranjec Primož Trubar prevedel
Novo zavezo, ki so jo natisnili v Tübingenu (dodajte tudi ti dve knjigi
na seznam). Poleg tega je vse Sveto Pismo že prevedeno v jezik, ki je
nadvse eleganten in v rabi na širšem področju, natisnili pa ga bodo v
kratkem. (Vergerij 1559, 47)
20 Vergerij se je leta 1546 dvakrat skušal udeležiti Tridentiskega koncila in tam zagovarjati
svoja stališča, a so mu sodelovanje na zboru prepovedali zaradi preiskave, ki so jo pred
tem sprožili proti njemu. Čeprav je bil v Tridentu med papeškimi legati tudi kardinal
Reginald Pole, ki mu je nekdaj pomenil oporno točko, mu ta pri njegovih poskusih
ni pomagal. Kasneje je Vergerij očital Poleu pasivnost, pretvarjanje in uklanjanje
papežu. Verjetno so grenke besede, ki jih Vergerij nameni koncilu, predvsem posle-
dica omenjene izgube podpore nekaterih visokih prelatov in spoznanja, da prenove
Cerkve ni mogoče začeti od znotraj.
93
