Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 90
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
nekatere prispodobe iz III. knjige Monarhije, kjer je govora o tistih v
Gospodovi čredi, ki se izdajajo za bele ovce, a jih v resnici prekriva črno
preje vran, in o otrocih brezbožnosti, ki prodajajo svojo mater Cerkev
(Dante 2013, 99). Navaja tudi Dantejeve kritike dekretalistov, nepouče-
nih glede prave vere in filozofije, ter se mršči nad vicami, s katerimi naj
bi se veliki pesnik, podobno kot Boccaccio glede priprošenj svetnikom,
norčeval iz Cerkve:
Temu je verjel, kot verjamem jaz, ki poznam samo ene vice in to je kri
Jezusa Kristusa. V lej lepi knjigi pojasni tudi druge zadeve in zapisal
bom njegove besede, ki jih je prevedel (kot sem omenil) Marsilio Ficino,
ter vam jih dal v pokušino, saj dobro vem, da vam ne bodo po godu.
Tako »sem nekoč slišal enega njih dejati in nesramno trditi, da je temelj
vere izročilo Cerkve.14 Naj to hudobijo izženejo iz glav ljudi tisti, ki
so že pred izročilom Cerkve verjeli v Kristusa, božjega Sina, v njegov
prihod, njegovo delovanje ali v njegovo trpljenje in so v verovanju upali
in v upanju žareli z usmiljenjem, s čimer so brez dvoma postali njegovi
sodediči.« (Dante 2013, 97) Ali vidite, o, vi Obriteži, vi Maziljenci, da
je ta veliki mož vse stvari omejil na Kristusa in na njegov izvirni, čisti
nauk (prav tako kot mi) in pohodil vaše brezbožne in brezumne zakone,
kot to počnemo mi? (Vergerij 1559, 33)
Vergerijevo navajanje Monarhije je zanimivo tudi zaradi tega, ker
dokazuje, da je imel v letih pred prvo izdajo pri sebi tako Ficinov prevod
kot tudi latinski rokopisni izvirnik. Kljub temu ni mogoče z gotovostjo
potrditi, da je prav Vergerij priskrbel založniku Herbstu besedilo za
prvo tiskano izdajo Monarhije, ki je izšla v istem zvezku z nekaterimi
drugimi sorodnimi besedili v Baslu leta 1559. To bi lahko storil tudi
Matija Vlačić, ki je nekaj let pred tem iskal rokopis Dantejevega dela, in
je o tem obvestil tudi Vergerija ter ga prosil za pomoč.15 Gotovo pa je
slednji s svojimi komentarji v veliki meri prispeval k temu, da so cen-
14 Ficino na tem mestu Dantejev latinski izraz traditiones Ecclesie prevaja nekoliko svo-
bodneje z decreti in costituzione di Chiesa, kar v svojem besedilu navaja tudi Vergerij.
Slovenski prevod Monarhije se z izrazom »izročilo Cerkve« bolj verno drži latinskega
izvirnika.
15 O tem piše Cheneval (1995).
88
nekatere prispodobe iz III. knjige Monarhije, kjer je govora o tistih v
Gospodovi čredi, ki se izdajajo za bele ovce, a jih v resnici prekriva črno
preje vran, in o otrocih brezbožnosti, ki prodajajo svojo mater Cerkev
(Dante 2013, 99). Navaja tudi Dantejeve kritike dekretalistov, nepouče-
nih glede prave vere in filozofije, ter se mršči nad vicami, s katerimi naj
bi se veliki pesnik, podobno kot Boccaccio glede priprošenj svetnikom,
norčeval iz Cerkve:
Temu je verjel, kot verjamem jaz, ki poznam samo ene vice in to je kri
Jezusa Kristusa. V lej lepi knjigi pojasni tudi druge zadeve in zapisal
bom njegove besede, ki jih je prevedel (kot sem omenil) Marsilio Ficino,
ter vam jih dal v pokušino, saj dobro vem, da vam ne bodo po godu.
Tako »sem nekoč slišal enega njih dejati in nesramno trditi, da je temelj
vere izročilo Cerkve.14 Naj to hudobijo izženejo iz glav ljudi tisti, ki
so že pred izročilom Cerkve verjeli v Kristusa, božjega Sina, v njegov
prihod, njegovo delovanje ali v njegovo trpljenje in so v verovanju upali
in v upanju žareli z usmiljenjem, s čimer so brez dvoma postali njegovi
sodediči.« (Dante 2013, 97) Ali vidite, o, vi Obriteži, vi Maziljenci, da
je ta veliki mož vse stvari omejil na Kristusa in na njegov izvirni, čisti
nauk (prav tako kot mi) in pohodil vaše brezbožne in brezumne zakone,
kot to počnemo mi? (Vergerij 1559, 33)
Vergerijevo navajanje Monarhije je zanimivo tudi zaradi tega, ker
dokazuje, da je imel v letih pred prvo izdajo pri sebi tako Ficinov prevod
kot tudi latinski rokopisni izvirnik. Kljub temu ni mogoče z gotovostjo
potrditi, da je prav Vergerij priskrbel založniku Herbstu besedilo za
prvo tiskano izdajo Monarhije, ki je izšla v istem zvezku z nekaterimi
drugimi sorodnimi besedili v Baslu leta 1559. To bi lahko storil tudi
Matija Vlačić, ki je nekaj let pred tem iskal rokopis Dantejevega dela, in
je o tem obvestil tudi Vergerija ter ga prosil za pomoč.15 Gotovo pa je
slednji s svojimi komentarji v veliki meri prispeval k temu, da so cen-
14 Ficino na tem mestu Dantejev latinski izraz traditiones Ecclesie prevaja nekoliko svo-
bodneje z decreti in costituzione di Chiesa, kar v svojem besedilu navaja tudi Vergerij.
Slovenski prevod Monarhije se z izrazom »izročilo Cerkve« bolj verno drži latinskega
izvirnika.
15 O tem piše Cheneval (1995).
88
