Page 138 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 138
ŠTUDIJSKI VEČERI
načrtovanje prihodnosti, razvoj sposobnosti, vaja vrednot, komunikacija
z drugimi, češčenje. Zato družbena resničnost današnjega sveta, onstran
omejenih koristi podjetij in dvomljive gospodarske smotrnosti, zahteva,
da bi si še naprej v prvi vrsti prizadevali za to, da bi vsi dobili ali ohranili
zaposlitev. (2015a, 69)3
Postavitev človeka v središče bivanja poudarja našo odgovornost za
svet in sočloveka. Tako ima skupno dobro v družbeni etiki središčno
vlogo in narekuje solidarnost in medgeneracijsko odgovornost (2015a,
84–85).4 Zato je treba gospodarski svobodi postaviti meje (2015a, 70).5 K
tej zahtevi postavlja papež še drugo, ki izhaja iz načela pravičnosti: v za-
snovo celostne ekologije je nujno vključiti vrednoto dela (2015a, 67–68).6
Papež poziva vse, da se mora za ohranitev našega skupnega doma –
zemlje – združiti vse človeštvo in si kot ena družina prizadevati za mir,
ki je pogoj za začetek reševanja ekološke in socialne krize sveta (2015a,
32–33).7 Medsebojna odvisnost nas obvezuje, da mislimo na svet kot
na skupni dom, da sprejmemo skupni načrt za reševanje sodobne krize
(2015a, 79).8 Ta načrt zahteva spremembo družbenega in gospodar-
skega ustroja, uveljavitev socialnega čuta, ki bo omogočil vsem ljudem
delo in tako zagotovil osebno dostojanstvo, zahteva uvajanje ekolo-
ško vzdržne tehnologije in pravično porazdelitev premoženja. Bogataš
in revež imata enake pravice. Zdaj pa 20 odstotkov prebivalstva uživa
več kot 90 odstotkov vseh naravnih virov. To je kraja revnim in pri-
hodnjim rodovom, in je greh zoper zapovedi: Ne kradi! in Ne ubijaj!
(2015a, 53)9
Papež priporoča tudi konkretne rešitve: zaščito porečja Amazonije, ki
so pljuča sveta, in ohranjanje še drugih naravnih okolij (2015a, 23–24);10
pravico vsakega kmeta do lastne zemlje, da lahko vzdržuje svojo družino,
3 LS 127.
4 LS 159.
5 LS 129.
6 LS 124
7 LS 57.
8 LS 164.
9 LS 95.
10 LS 38.
136
načrtovanje prihodnosti, razvoj sposobnosti, vaja vrednot, komunikacija
z drugimi, češčenje. Zato družbena resničnost današnjega sveta, onstran
omejenih koristi podjetij in dvomljive gospodarske smotrnosti, zahteva,
da bi si še naprej v prvi vrsti prizadevali za to, da bi vsi dobili ali ohranili
zaposlitev. (2015a, 69)3
Postavitev človeka v središče bivanja poudarja našo odgovornost za
svet in sočloveka. Tako ima skupno dobro v družbeni etiki središčno
vlogo in narekuje solidarnost in medgeneracijsko odgovornost (2015a,
84–85).4 Zato je treba gospodarski svobodi postaviti meje (2015a, 70).5 K
tej zahtevi postavlja papež še drugo, ki izhaja iz načela pravičnosti: v za-
snovo celostne ekologije je nujno vključiti vrednoto dela (2015a, 67–68).6
Papež poziva vse, da se mora za ohranitev našega skupnega doma –
zemlje – združiti vse človeštvo in si kot ena družina prizadevati za mir,
ki je pogoj za začetek reševanja ekološke in socialne krize sveta (2015a,
32–33).7 Medsebojna odvisnost nas obvezuje, da mislimo na svet kot
na skupni dom, da sprejmemo skupni načrt za reševanje sodobne krize
(2015a, 79).8 Ta načrt zahteva spremembo družbenega in gospodar-
skega ustroja, uveljavitev socialnega čuta, ki bo omogočil vsem ljudem
delo in tako zagotovil osebno dostojanstvo, zahteva uvajanje ekolo-
ško vzdržne tehnologije in pravično porazdelitev premoženja. Bogataš
in revež imata enake pravice. Zdaj pa 20 odstotkov prebivalstva uživa
več kot 90 odstotkov vseh naravnih virov. To je kraja revnim in pri-
hodnjim rodovom, in je greh zoper zapovedi: Ne kradi! in Ne ubijaj!
(2015a, 53)9
Papež priporoča tudi konkretne rešitve: zaščito porečja Amazonije, ki
so pljuča sveta, in ohranjanje še drugih naravnih okolij (2015a, 23–24);10
pravico vsakega kmeta do lastne zemlje, da lahko vzdržuje svojo družino,
3 LS 127.
4 LS 159.
5 LS 129.
6 LS 124
7 LS 57.
8 LS 164.
9 LS 95.
10 LS 38.
136
