Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 135
Peter Kovačič Peršin
OBRAT K ČLOVEKU
Reforme papeža Frančiška
Pontifikat papeža Frančiška najbolj zaznamuje dejstvo, da je svojo
pozornost preusmeril iz institucije na človeka. Znani teolog osvoboditve
Leonardo Boff je v intervjuju za božič 2016 v Frankfurter Rundschau na
vprašanje, kaj je z reformami Katoliške cerkve, ki jih je napovedal papež
Frančišek, odgovoril: »Kolikor ga razumem, središče njegovega zanima-
nja sploh ni več Cerkev, sploh pa ne več notranje cerkveno dogajanje,
temveč preživetje človeštva, prihodnost zemlje. Oboje je v nevarnosti
in moramo se vprašati, ali lahko krščanstvo nudi svoj prispevek, da se
prebrodi velika kriza, zaradi katere grozi človeštvu uničenje. Verjamem,
da zanj obstaja hierarhija težav. Če bo rešena Zemlja, se bodo uredili tudi
vsi drugi problemi.« (Boff v Frank 2016) Problemi sodobnega krščanstva
in krščanskih cerkva so neodtujljivo povezani s problemi sodobnega
sveta. In papež Frančišek, ki je predvsem pastoralno usmerjen, se zaveda,
da prva skrb velja človeku, njegovi celoviti uresničitvi, kar zahteva tudi
moralno in vrednotno preorientacijo sodobnega življenja. To razume
kot osnovo za reševanje ključnih problemov svetovne družbe od socialne
segregacije, do svetovnega miru in sonaravnega življenja. Zato je že v
svojih prvih nastopih neposredno nagovoril predvsem malega človeka,
se zavzel za reševanje begunske krize, odpravo revščine v svetu in za
novo gospodarsko paradigmo, ki bi zmanjšala razlike med bogatimi in
revnimi državami. Tudi pri reševanju krize Katoliške cerkve postavlja v
središče človeka, in ne utrjevanja institucije ali obrambo togega nauka,
ki govori mimo stvarnega življenja. Enako ravna pri reformah rimske
133
OBRAT K ČLOVEKU
Reforme papeža Frančiška
Pontifikat papeža Frančiška najbolj zaznamuje dejstvo, da je svojo
pozornost preusmeril iz institucije na človeka. Znani teolog osvoboditve
Leonardo Boff je v intervjuju za božič 2016 v Frankfurter Rundschau na
vprašanje, kaj je z reformami Katoliške cerkve, ki jih je napovedal papež
Frančišek, odgovoril: »Kolikor ga razumem, središče njegovega zanima-
nja sploh ni več Cerkev, sploh pa ne več notranje cerkveno dogajanje,
temveč preživetje človeštva, prihodnost zemlje. Oboje je v nevarnosti
in moramo se vprašati, ali lahko krščanstvo nudi svoj prispevek, da se
prebrodi velika kriza, zaradi katere grozi človeštvu uničenje. Verjamem,
da zanj obstaja hierarhija težav. Če bo rešena Zemlja, se bodo uredili tudi
vsi drugi problemi.« (Boff v Frank 2016) Problemi sodobnega krščanstva
in krščanskih cerkva so neodtujljivo povezani s problemi sodobnega
sveta. In papež Frančišek, ki je predvsem pastoralno usmerjen, se zaveda,
da prva skrb velja človeku, njegovi celoviti uresničitvi, kar zahteva tudi
moralno in vrednotno preorientacijo sodobnega življenja. To razume
kot osnovo za reševanje ključnih problemov svetovne družbe od socialne
segregacije, do svetovnega miru in sonaravnega življenja. Zato je že v
svojih prvih nastopih neposredno nagovoril predvsem malega človeka,
se zavzel za reševanje begunske krize, odpravo revščine v svetu in za
novo gospodarsko paradigmo, ki bi zmanjšala razlike med bogatimi in
revnimi državami. Tudi pri reševanju krize Katoliške cerkve postavlja v
središče človeka, in ne utrjevanja institucije ali obrambo togega nauka,
ki govori mimo stvarnega življenja. Enako ravna pri reformah rimske
133
