Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 136
ŠTUDIJSKI VEČERI
kurije, ureditvi cerkvenih financ in premoženja, pri vzpostavljanju mo-
ralne drže klera in pri uvajanju bolj življenjske družinske pastorale – ved-
no v ospredje postavlja konkretnega človeka. Ta preorientacija pomeni
radikalni, evangeljski obrat od Templja, se pravi od cerkvene institucije, k
človeku, ki ga je sicer že nakazoval II. vatikanski koncil, a je bil tisočletni
koncept Cerkve, kot svetovne vodilne ustanove, preveč živ, zato je tudi
prišlo do blokade nadaljevanja koncilskih reform. Mar ni to izrazito
evangelijsko stališče? Jezusa nista zanimala Tempelj in njegova postava,
kritiziral je tempeljsko duhovščino, predan pa je bil skrbi za konkretnega
človeka. Nič drugače ne ravna papež Frančišek.
Pri velikem delu konservativnega klera (predvsem vodstvenega) in
tudi vernikov ta obrat vzbuja negotovost in celo pohujšanje. Njegovi
ukrepi rušijo privilegije klera in toge okvire nauka in pastoralne prakse.
Toda njegova prioriteta je gotovo socialno vprašanje in tu je še bolj uda-
ren. Zato svetovno politiko moti njegova neposredna kritika zgrešene
neoliberalne gospodarske in finančne ureditve. Tako je bilo pričakovano,
da bodo temeljni dokumenti njegovega pontifikata izzvali še močnej-
ši odpor kot govori. To pa sta doslej njegova posinodalna apostolska
spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia – AL, 19. 3. 2016), ki prinaša
sodobne poglede na družinsko problematiko in nova načela družinske
pastorale, ter ekološka enciklika Hvaljen bodi Gospod (Laudato si’ – LS,
18. 6. 2015), ki zarisuje novo družbeno in gospodarsko vizijo. Okrožnica
Laudato si’ prinaša strnjen socialni nauk papeža, teološko poglobljeno
utemeljitev, ostro kritiko sedanjih razmer v svetu in predloge za njeno
reševanje.
*
Okrožnico Laudato si’ je papež izdal pred svetovno klimatsko konfe-
renco Združenih narodov v Parizu leta 2015 in se umešča v njen uvod. Z
njo je želel nagovoriti svet, predvsem pa kristjane, naj bi v svojih deželah
stopili v prve vrste borcev za novi svetovni red. (Seiterich 2015) Okrožni-
ci je dal ime po hvalnici stvarstva Stvarniku svetega Frančiška Asiškega:
Hvaljen bodi moj Gospod. Osnovna misel, ki ga je vodila pri pisanju
enciklike, izhaja iz vprašanja, kakšen svet želimo zapustiti potomcem.
Zato v ospredje postavlja skrb za prihodnost Zemlje in človeštva. Ob
134
kurije, ureditvi cerkvenih financ in premoženja, pri vzpostavljanju mo-
ralne drže klera in pri uvajanju bolj življenjske družinske pastorale – ved-
no v ospredje postavlja konkretnega človeka. Ta preorientacija pomeni
radikalni, evangeljski obrat od Templja, se pravi od cerkvene institucije, k
človeku, ki ga je sicer že nakazoval II. vatikanski koncil, a je bil tisočletni
koncept Cerkve, kot svetovne vodilne ustanove, preveč živ, zato je tudi
prišlo do blokade nadaljevanja koncilskih reform. Mar ni to izrazito
evangelijsko stališče? Jezusa nista zanimala Tempelj in njegova postava,
kritiziral je tempeljsko duhovščino, predan pa je bil skrbi za konkretnega
človeka. Nič drugače ne ravna papež Frančišek.
Pri velikem delu konservativnega klera (predvsem vodstvenega) in
tudi vernikov ta obrat vzbuja negotovost in celo pohujšanje. Njegovi
ukrepi rušijo privilegije klera in toge okvire nauka in pastoralne prakse.
Toda njegova prioriteta je gotovo socialno vprašanje in tu je še bolj uda-
ren. Zato svetovno politiko moti njegova neposredna kritika zgrešene
neoliberalne gospodarske in finančne ureditve. Tako je bilo pričakovano,
da bodo temeljni dokumenti njegovega pontifikata izzvali še močnej-
ši odpor kot govori. To pa sta doslej njegova posinodalna apostolska
spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia – AL, 19. 3. 2016), ki prinaša
sodobne poglede na družinsko problematiko in nova načela družinske
pastorale, ter ekološka enciklika Hvaljen bodi Gospod (Laudato si’ – LS,
18. 6. 2015), ki zarisuje novo družbeno in gospodarsko vizijo. Okrožnica
Laudato si’ prinaša strnjen socialni nauk papeža, teološko poglobljeno
utemeljitev, ostro kritiko sedanjih razmer v svetu in predloge za njeno
reševanje.
*
Okrožnico Laudato si’ je papež izdal pred svetovno klimatsko konfe-
renco Združenih narodov v Parizu leta 2015 in se umešča v njen uvod. Z
njo je želel nagovoriti svet, predvsem pa kristjane, naj bi v svojih deželah
stopili v prve vrste borcev za novi svetovni red. (Seiterich 2015) Okrožni-
ci je dal ime po hvalnici stvarstva Stvarniku svetega Frančiška Asiškega:
Hvaljen bodi moj Gospod. Osnovna misel, ki ga je vodila pri pisanju
enciklike, izhaja iz vprašanja, kakšen svet želimo zapustiti potomcem.
Zato v ospredje postavlja skrb za prihodnost Zemlje in človeštva. Ob
134
