Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 141
Peter Kovačič Peršin
duhom časa in da ni »večen«. Cerkev mora ohranjati kontinuiteto le v
bistvenem, to pa so moralna načela, ki izvirajo iz evangelija, diskonti-
nuiteto pa uveljavljati v prilagajanju razmeram. Prejšnja papeža pa sta
preinterpretirala koncilski socialni nauk iz strahu pred spremembami,
zato sta vztrajala pri stališču, da je tradicija Cerkve nespremenljiva tudi
glede praktičnih rešitev socialnih in ekoloških problemov sveta. Franči-
šek je s svojim socialnim naukom in »politiko« gotovo napravil korenit
prelom. Napravil pa je tudi idejni razkorak v hermenevtiki kontinuitete
in poudaril teološko načelo, ki ga je uveljavljal že II. vatikanski koncil,
namreč, da je Cerkev božje ljudstvo in edini njen voditelj Jezus Kristus.
V tem kontekstu je razvidno, kako sta prejšnja papeža skušala obnoviti
srednjeveško paradigmo o Cerkvi kot institucionalni moči in papežu kot
božjem namestniku, zato absolutnem vladarju Cerkve in sveta. Naspro-
tovanje papežu Frančišku je torej razumljivo in prav tako naraščajoča
delitev duhov v Katoliški cerkvi. Razgalja pa, koliko je Katoliška cerkev
še vedno pogreznjena v srednjeveško paradigmo in verjetno še v večjem
kot dvestoletnem zaostanku za razmerami v svetu, kar ji je očital pokojni
milanski kardinal Carlo Maria Martini.
Odpor svetovne merkatokracije in finančne oligarhije do papeža
je še opaznejši. 2. in 3. decembra lani je bil v Vatikanu posvet, ki ga
je sklical papež Frančišek, soorganizirala pa ameriška medijska hiša
Time Inc. Papež je namreč odklonil udeležbo na svetovnem forumu v
Davosu, kjer se sestaja elita finančnih oligarhov. Poslal pa jim je pisni
poziv, naj mislijo na revne množice sveta, ker se socialna neenakost
strahotno veča, saj ima samo en odstotek bogatih Zemljanov v lasti več
kot 50 odstotkov svetovnega bogastva. Želel je organizirati alternativno
posvetovanje o vprašanju, kakšne so možnosti, da bi sedanji podivjani
kapitalizem reformirali, da bi zagotavljal spoštovanje temeljnih člove-
kovih pravic, ki vključujejo tudi socialne pravice, vključno s pravico
do dela, in zagotavljal vzdržno gospodarstvo. Uredništvo revije Time
je obljubilo, da bo referate svetovnih strokovnjakov in socialno čutečih
menedžerjev velikih korporacij, ki so se posveta udeležili, objavilo v
naslednjih številkah. Po izvolitvi Donalda Trumpa je nastal molk. No-
ben medij ne omenja več tega posveta. Ugiba se, da za to odločitvijo
stoji katoličan, viden član Opus Dei, Stephen Kevin Bannon, vodilni
139
duhom časa in da ni »večen«. Cerkev mora ohranjati kontinuiteto le v
bistvenem, to pa so moralna načela, ki izvirajo iz evangelija, diskonti-
nuiteto pa uveljavljati v prilagajanju razmeram. Prejšnja papeža pa sta
preinterpretirala koncilski socialni nauk iz strahu pred spremembami,
zato sta vztrajala pri stališču, da je tradicija Cerkve nespremenljiva tudi
glede praktičnih rešitev socialnih in ekoloških problemov sveta. Franči-
šek je s svojim socialnim naukom in »politiko« gotovo napravil korenit
prelom. Napravil pa je tudi idejni razkorak v hermenevtiki kontinuitete
in poudaril teološko načelo, ki ga je uveljavljal že II. vatikanski koncil,
namreč, da je Cerkev božje ljudstvo in edini njen voditelj Jezus Kristus.
V tem kontekstu je razvidno, kako sta prejšnja papeža skušala obnoviti
srednjeveško paradigmo o Cerkvi kot institucionalni moči in papežu kot
božjem namestniku, zato absolutnem vladarju Cerkve in sveta. Naspro-
tovanje papežu Frančišku je torej razumljivo in prav tako naraščajoča
delitev duhov v Katoliški cerkvi. Razgalja pa, koliko je Katoliška cerkev
še vedno pogreznjena v srednjeveško paradigmo in verjetno še v večjem
kot dvestoletnem zaostanku za razmerami v svetu, kar ji je očital pokojni
milanski kardinal Carlo Maria Martini.
Odpor svetovne merkatokracije in finančne oligarhije do papeža
je še opaznejši. 2. in 3. decembra lani je bil v Vatikanu posvet, ki ga
je sklical papež Frančišek, soorganizirala pa ameriška medijska hiša
Time Inc. Papež je namreč odklonil udeležbo na svetovnem forumu v
Davosu, kjer se sestaja elita finančnih oligarhov. Poslal pa jim je pisni
poziv, naj mislijo na revne množice sveta, ker se socialna neenakost
strahotno veča, saj ima samo en odstotek bogatih Zemljanov v lasti več
kot 50 odstotkov svetovnega bogastva. Želel je organizirati alternativno
posvetovanje o vprašanju, kakšne so možnosti, da bi sedanji podivjani
kapitalizem reformirali, da bi zagotavljal spoštovanje temeljnih člove-
kovih pravic, ki vključujejo tudi socialne pravice, vključno s pravico
do dela, in zagotavljal vzdržno gospodarstvo. Uredništvo revije Time
je obljubilo, da bo referate svetovnih strokovnjakov in socialno čutečih
menedžerjev velikih korporacij, ki so se posveta udeležili, objavilo v
naslednjih številkah. Po izvolitvi Donalda Trumpa je nastal molk. No-
ben medij ne omenja več tega posveta. Ugiba se, da za to odločitvijo
stoji katoličan, viden član Opus Dei, Stephen Kevin Bannon, vodilni
139
