Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 143
Peter Kovačič Peršin
Najprej gre za bistven premik v razumevanju spolnosti oziroma za
aktualizacijo koncilskega nauka o tem vprašanju. Spolnost je izraz pristne
ljubezni med zakoncema in ne več izključno v službi rojevanja otrok.
Starši z rojevanjem nadaljujejo božje stvariteljsko dejanje, zato je to akt
posvečenja zakonskega življenja. »Bog sam je ustvaril spolnost.« (Fran-
ciscus 2016a, 91)17 »Šele strastna ljubezen, polna slasti, lahko simbolizira
združitev človeškega srca z Bogom. Vsi mistiki so potrdili, da se nad-
naravna in nebeška ljubezen bolj izrazi s podobami zakonske ljubezni
kot s podobami prijateljstva, naklonjenosti do otroka ali predanosti
neki stvari. In razlog za to je prav v njeni celovitosti.« (2016a, 87–88)18
Seveda spolnost ne more biti ločena od rojevanja, ker to vodi v zlorabo
zakona. Toda pri moralnem vrednotenju metod uravnavanja spočetij
je treba spoštovati dostojanstvo osebe (2016a, 55)19 pa tudi problem
prenaseljenosti zemlje, ki terja načrtovanje rojstev. Hkrati pa dokument
potrjuje temeljno moralno načelo cerkvenega nauka o prekinitvi noseč-
nosti: »Vrednost človeškega življenja je tako velika in pravica nedolžnega
življenja otroka tako neodtujljiva, da nimamo pravice odločati o tem
življenju, ki je vrednota samo po sebi in ne sme biti predmet v oblasti
drugega človeka.« (2016a, 56)20 To načelo utemeljuje kot nespremen-
ljivo, a hkrati zavrača moralizem v presojanju sodobne spolne prakse
in podajanju cerkvenega nauka o spolnem življenju: »Kristjani se ne
moremo odpovedati obrambi zakona samo zato, da bi bili moderni ali
zaradi občutka nemoči spričo moralne degradacije. Svet bi prikrajšali
za vrednote, ki jih moremo in moramo prispevati. […] Nič ne koristi
prizadevanje, da bi norme uveljavili z močjo avtoritete. Od nas se pri-
čakuje odgovoren in bolj velikodušen pristop.« (2016a, 25)21 »Priznati
moramo, da je naš način, kako smo predstavljali krščanski pogled in
kako smo obravnavali ljudi, v veliki meri povzročil stanje, ki ga danes
obžalujemo.« (2016a, 26)22 Namesto avtoritarnega vcepljanja moralnih
17 AL 150.
18 AL 142.
19 AL 82.
20 AL 83.
21 AL 35.
22 AL 36.
141
Najprej gre za bistven premik v razumevanju spolnosti oziroma za
aktualizacijo koncilskega nauka o tem vprašanju. Spolnost je izraz pristne
ljubezni med zakoncema in ne več izključno v službi rojevanja otrok.
Starši z rojevanjem nadaljujejo božje stvariteljsko dejanje, zato je to akt
posvečenja zakonskega življenja. »Bog sam je ustvaril spolnost.« (Fran-
ciscus 2016a, 91)17 »Šele strastna ljubezen, polna slasti, lahko simbolizira
združitev človeškega srca z Bogom. Vsi mistiki so potrdili, da se nad-
naravna in nebeška ljubezen bolj izrazi s podobami zakonske ljubezni
kot s podobami prijateljstva, naklonjenosti do otroka ali predanosti
neki stvari. In razlog za to je prav v njeni celovitosti.« (2016a, 87–88)18
Seveda spolnost ne more biti ločena od rojevanja, ker to vodi v zlorabo
zakona. Toda pri moralnem vrednotenju metod uravnavanja spočetij
je treba spoštovati dostojanstvo osebe (2016a, 55)19 pa tudi problem
prenaseljenosti zemlje, ki terja načrtovanje rojstev. Hkrati pa dokument
potrjuje temeljno moralno načelo cerkvenega nauka o prekinitvi noseč-
nosti: »Vrednost človeškega življenja je tako velika in pravica nedolžnega
življenja otroka tako neodtujljiva, da nimamo pravice odločati o tem
življenju, ki je vrednota samo po sebi in ne sme biti predmet v oblasti
drugega človeka.« (2016a, 56)20 To načelo utemeljuje kot nespremen-
ljivo, a hkrati zavrača moralizem v presojanju sodobne spolne prakse
in podajanju cerkvenega nauka o spolnem življenju: »Kristjani se ne
moremo odpovedati obrambi zakona samo zato, da bi bili moderni ali
zaradi občutka nemoči spričo moralne degradacije. Svet bi prikrajšali
za vrednote, ki jih moremo in moramo prispevati. […] Nič ne koristi
prizadevanje, da bi norme uveljavili z močjo avtoritete. Od nas se pri-
čakuje odgovoren in bolj velikodušen pristop.« (2016a, 25)21 »Priznati
moramo, da je naš način, kako smo predstavljali krščanski pogled in
kako smo obravnavali ljudi, v veliki meri povzročil stanje, ki ga danes
obžalujemo.« (2016a, 26)22 Namesto avtoritarnega vcepljanja moralnih
17 AL 150.
18 AL 142.
19 AL 82.
20 AL 83.
21 AL 35.
22 AL 36.
141
