Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 147
Peter Kovačič Peršin
jim načrtom o zakonu in družini«, zato »zvez med istospolnimi osebami
(ni mogoče) izenačiti z zakonom« (2016a, 153). Vendar se je papež v
svojih govorih večkrat zavzel, da je v skladu s »pastoralnim usmiljenjem«
treba posvetiti tudi tem osebam pastoralno skrb in zagotoviti pastoralno
oskrbo. Predvsem pa, da jih je treba kot vsakega človeka obravnavati s
spoštovanjem in braniti njihovo človeško dostojanstvo.
Odzivi na posinodalni dokument so bili različni. Podporo je doživel
predvsem pri škofih tretjega sveta, v vatikanski kuriji pa pri kardinalu
Kasperju. Še več je bilo nasprotnikov. Del kurije je hotel že med pripravo
minirati sinodo. 13 kardinalov, udeležencev sinode, mu je izročilo pred
začetkom sinode (5. oktobra 2016) protestno pismo, v katerem papežu
očitajo, da je sinodo pripravil tako, da bodo sprejete sporne prakse.
Poljski episkopat je javno zavrnil predloge in papeža Frančiška obtožil,
da sprevrača cerkveni nauk o družini, ki ga je uveljavljal papež Wojtyła.
Proti vključitvi razprave o pastorali ločenih zakoncev, vprašanju ponovne
zakonske zveze, predvsem pa proti odpiranju vprašanja o istospolnih
skupnostih je 790.000 vernikov, na pobudo svojih škofov, podpisalo
peticijo, naj se ta problematika izključi iz sinodalne razprave. Cerkev v
nekdanjih socialističnih državah ostaja konservativna, kar je razumljivo,
toda tudi v nekaterih afriških in azijskih državah. Da gre pri papeževih
predlogih o pastorali družine za razhajanja v doktrinarnih vprašanjih,
je kardinal Gerhard Ludvig Müller, prefekt kongregacije za nauk vere,
5. septembra 2016, tik pred sinodo, na konferenci nemških škofov v
Regensburgu izjavil, da zaradi teh razhajanj Cerkvi grozi razkol: »Zakra-
mentalna narava poroke ne sme biti ogrožena. Pastoralna praksa pa naj
se ravna glede na vprašanje človekovega odrešenja. Cerkev se ne more
prilagajati svetu, ampak mora svet pridobiti za Boga.« To njegovo izjavo
je bilo razumeti predvsem kot opomin, naj nemški škofje na sinodi ne
odpirajo radikalnih stališč o novi pastoralni praksi. Nemški episkopat ni
sledil temu pozivu iz pragmatičnosti, ker se zavedajo, da se mora Cerkev
v sekularnem okolju prilagajati potrebam sodobnega človeka.
Najhujši napad je papež Frančišek doživel od osebnega tajnika škofa
Georga Gänsweina – nekdanjega osebnega tajnika kardinala in papeža
Ratzingerja, ki ga je na njegovo željo sprejel za tajnika tudi Frančišek.
Lani maja je v predavanju na Gregoriani oporekal avtoriteti papeža Fran-
145
jim načrtom o zakonu in družini«, zato »zvez med istospolnimi osebami
(ni mogoče) izenačiti z zakonom« (2016a, 153). Vendar se je papež v
svojih govorih večkrat zavzel, da je v skladu s »pastoralnim usmiljenjem«
treba posvetiti tudi tem osebam pastoralno skrb in zagotoviti pastoralno
oskrbo. Predvsem pa, da jih je treba kot vsakega človeka obravnavati s
spoštovanjem in braniti njihovo človeško dostojanstvo.
Odzivi na posinodalni dokument so bili različni. Podporo je doživel
predvsem pri škofih tretjega sveta, v vatikanski kuriji pa pri kardinalu
Kasperju. Še več je bilo nasprotnikov. Del kurije je hotel že med pripravo
minirati sinodo. 13 kardinalov, udeležencev sinode, mu je izročilo pred
začetkom sinode (5. oktobra 2016) protestno pismo, v katerem papežu
očitajo, da je sinodo pripravil tako, da bodo sprejete sporne prakse.
Poljski episkopat je javno zavrnil predloge in papeža Frančiška obtožil,
da sprevrača cerkveni nauk o družini, ki ga je uveljavljal papež Wojtyła.
Proti vključitvi razprave o pastorali ločenih zakoncev, vprašanju ponovne
zakonske zveze, predvsem pa proti odpiranju vprašanja o istospolnih
skupnostih je 790.000 vernikov, na pobudo svojih škofov, podpisalo
peticijo, naj se ta problematika izključi iz sinodalne razprave. Cerkev v
nekdanjih socialističnih državah ostaja konservativna, kar je razumljivo,
toda tudi v nekaterih afriških in azijskih državah. Da gre pri papeževih
predlogih o pastorali družine za razhajanja v doktrinarnih vprašanjih,
je kardinal Gerhard Ludvig Müller, prefekt kongregacije za nauk vere,
5. septembra 2016, tik pred sinodo, na konferenci nemških škofov v
Regensburgu izjavil, da zaradi teh razhajanj Cerkvi grozi razkol: »Zakra-
mentalna narava poroke ne sme biti ogrožena. Pastoralna praksa pa naj
se ravna glede na vprašanje človekovega odrešenja. Cerkev se ne more
prilagajati svetu, ampak mora svet pridobiti za Boga.« To njegovo izjavo
je bilo razumeti predvsem kot opomin, naj nemški škofje na sinodi ne
odpirajo radikalnih stališč o novi pastoralni praksi. Nemški episkopat ni
sledil temu pozivu iz pragmatičnosti, ker se zavedajo, da se mora Cerkev
v sekularnem okolju prilagajati potrebam sodobnega človeka.
Najhujši napad je papež Frančišek doživel od osebnega tajnika škofa
Georga Gänsweina – nekdanjega osebnega tajnika kardinala in papeža
Ratzingerja, ki ga je na njegovo željo sprejel za tajnika tudi Frančišek.
Lani maja je v predavanju na Gregoriani oporekal avtoriteti papeža Fran-
145
