Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 145
Peter Kovačič Peršin
prisiljeni v begunstvo, poziva tudi k solidarnosti. »Rad bi poudaril, da
je pozornost, posvečena beguncem in osebam s posebnimi potreba-
mi, znamenje delovanja Duha.« Obakrat gre za »vzorčni primer, kako
danes živeti logiko usmiljenja in vključevanja najšibkejših v družbo«.
(2016a, 34)29
S tem papež spet postavlja v ospredje svojo osnovno angažiranost za
reševanje socialne krize sodobne svetovne družbe. Že v Buli o napovedi
izrednega svetega leta Obličje usmiljenja (Misericordiae vultus – MV)
papež opozarja: »Odprimo oči, da bomo videli bedo sveta.« (Franciscus
2015b, 18)30 V apostolskem pismu Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Mi
sericordia et misera – MM) papež poziva: »Naučimo se deliti s trpečimi
brati«. In opozarja, da ne bo na svetu »pravičnosti, ne socialnega miru,
dokler bo Lazar ležal pred vrati naše hiše«. (Franciscus 2016b, 26–27)31
Novi vidiki pastoralne oskrbe družin prinašajo kar nekaj korenito
novih poudarkov:
Nauk Cerkve je, da si zakonca sama podelita zakrament zakona, du-
hovnik pa ga v imenu Cerkve blagoslovi. Iz tega načela je treba izvajati
pastoralno oskrbo krščanskih zakoncev. Zato je mogoče, da krščanski
zakonec nekatoličan lahko ob poroki in določenih priložnostih, po-
membnih za družino, sprejme evharistijo v Katoliški cerkvi. Dokument
pa napravi še korak naprej in aktualizira stališče apostola Pavla iz 1. pisma
Korinčanom: »Neveren mož je posvečen po verni ženi in neverna žena
je posvečena po vernem možu«. Zato ugotavlja: »Ljubiti neverujočega
zakonskega druga, ga osrečevati, lajšati njegovo trpljenje in z njim de-
liti življenje je v vsakem primeru pot posvečenja.« (Franciscus 2016a,
139)32 Iz tega načela je nujno potegniti sklep, da je pred Bogom veljavna
tudi civilno sklenjena poroka, kar je sedanja praksa katoliške pastorale
zanikala in so mnogi duhovniki celo spodbujali ločitev katoličana od
ateista in samoumevno poroko s katoliškim partnerjem. Vsekakor je v
tem videti napotilo, da je tovrstna praksa nedopustna in da bi veljalo to
načelo urediti tudi po cerkvenem zakoniku.
29 AL 47.
30 MV 15.
31 MM 21.
32 AL 228.
143
prisiljeni v begunstvo, poziva tudi k solidarnosti. »Rad bi poudaril, da
je pozornost, posvečena beguncem in osebam s posebnimi potreba-
mi, znamenje delovanja Duha.« Obakrat gre za »vzorčni primer, kako
danes živeti logiko usmiljenja in vključevanja najšibkejših v družbo«.
(2016a, 34)29
S tem papež spet postavlja v ospredje svojo osnovno angažiranost za
reševanje socialne krize sodobne svetovne družbe. Že v Buli o napovedi
izrednega svetega leta Obličje usmiljenja (Misericordiae vultus – MV)
papež opozarja: »Odprimo oči, da bomo videli bedo sveta.« (Franciscus
2015b, 18)30 V apostolskem pismu Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Mi
sericordia et misera – MM) papež poziva: »Naučimo se deliti s trpečimi
brati«. In opozarja, da ne bo na svetu »pravičnosti, ne socialnega miru,
dokler bo Lazar ležal pred vrati naše hiše«. (Franciscus 2016b, 26–27)31
Novi vidiki pastoralne oskrbe družin prinašajo kar nekaj korenito
novih poudarkov:
Nauk Cerkve je, da si zakonca sama podelita zakrament zakona, du-
hovnik pa ga v imenu Cerkve blagoslovi. Iz tega načela je treba izvajati
pastoralno oskrbo krščanskih zakoncev. Zato je mogoče, da krščanski
zakonec nekatoličan lahko ob poroki in določenih priložnostih, po-
membnih za družino, sprejme evharistijo v Katoliški cerkvi. Dokument
pa napravi še korak naprej in aktualizira stališče apostola Pavla iz 1. pisma
Korinčanom: »Neveren mož je posvečen po verni ženi in neverna žena
je posvečena po vernem možu«. Zato ugotavlja: »Ljubiti neverujočega
zakonskega druga, ga osrečevati, lajšati njegovo trpljenje in z njim de-
liti življenje je v vsakem primeru pot posvečenja.« (Franciscus 2016a,
139)32 Iz tega načela je nujno potegniti sklep, da je pred Bogom veljavna
tudi civilno sklenjena poroka, kar je sedanja praksa katoliške pastorale
zanikala in so mnogi duhovniki celo spodbujali ločitev katoličana od
ateista in samoumevno poroko s katoliškim partnerjem. Vsekakor je v
tem videti napotilo, da je tovrstna praksa nedopustna in da bi veljalo to
načelo urediti tudi po cerkvenem zakoniku.
29 AL 47.
30 MV 15.
31 MM 21.
32 AL 228.
143
