Page 152 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 152
ŠTUDIJSKI VEČERI
Mihael Glavan
PAUL WIENER (1495–1554)
Ugleden evropski reformator
in prvi »slovenski« luteranski škof1
Luthrovo leto v Sloveniji
Luthrovo leto v Republiki Sloveniji nam je že prineslo in še bo razno-
vrstno in programsko bogato serijo kulturnih in strokovnih dogodkov,
s katerimi skušamo ozaveščati tudi pretežno katoliške Slovence o tem
velikanu evropske reformacijske misli in kreatorju modernega nemškega
jezika in literature. Pozabiti ne smemo, da njegov prevod Svetega pisma
ne pomeni samo kreativnega prenosa vsebine svete knjige iz klasičnih
jezikov (grščine, hebrejščine, latinščine), ampak tudi enako kreativno
jezikovno stvaritev v živem jeziku – nemščini. Naše razprave, ali bolje
rečeno krajše osebne predstavitve, kajti pravega dialoga ni bilo dovolj, so
se nanašale predvsem na Luthrovo teološko, sociološko in celo socialno,
filozofsko in politično reformo. Sam sem vselej razumeval reformacijo
najprej v duhovnem (religiozno-filozofskem) smislu in šele potem tudi v
sociološkem, družbenem, ekonomskem ali celo političnem. Najprej torej
kot prehod od teocentričnega v antropocentrično razumevanje sveta, ko
človek ne veruje in deluje ter misli le skozi organizacijo oz. institucijo,
temveč prek svojega neposrednega verovanja in delovanja, oprtega na
Sveto pismo. Luthrova in potem tudi Trubarjeva ter Wienerjeva teolo-
ška misel je hkrati univerzalistična in konkretno osebna. Izpeljana je
iz teološke osnove Svetega pisma, a se vselej obrača k človeku in veruje
v človeško težnjo po dobrem in pravičnem. V središču je dojemanje
božje skrivnosti, ki jo je mogoče doseči le z vero, ki je nenadomestljiva
1 Dr. Hermann Pitters v svojem predavanju »Ein Europäer der Reformation« na Rašici,
9. 10. 2016.
150
Mihael Glavan
PAUL WIENER (1495–1554)
Ugleden evropski reformator
in prvi »slovenski« luteranski škof1
Luthrovo leto v Sloveniji
Luthrovo leto v Republiki Sloveniji nam je že prineslo in še bo razno-
vrstno in programsko bogato serijo kulturnih in strokovnih dogodkov,
s katerimi skušamo ozaveščati tudi pretežno katoliške Slovence o tem
velikanu evropske reformacijske misli in kreatorju modernega nemškega
jezika in literature. Pozabiti ne smemo, da njegov prevod Svetega pisma
ne pomeni samo kreativnega prenosa vsebine svete knjige iz klasičnih
jezikov (grščine, hebrejščine, latinščine), ampak tudi enako kreativno
jezikovno stvaritev v živem jeziku – nemščini. Naše razprave, ali bolje
rečeno krajše osebne predstavitve, kajti pravega dialoga ni bilo dovolj, so
se nanašale predvsem na Luthrovo teološko, sociološko in celo socialno,
filozofsko in politično reformo. Sam sem vselej razumeval reformacijo
najprej v duhovnem (religiozno-filozofskem) smislu in šele potem tudi v
sociološkem, družbenem, ekonomskem ali celo političnem. Najprej torej
kot prehod od teocentričnega v antropocentrično razumevanje sveta, ko
človek ne veruje in deluje ter misli le skozi organizacijo oz. institucijo,
temveč prek svojega neposrednega verovanja in delovanja, oprtega na
Sveto pismo. Luthrova in potem tudi Trubarjeva ter Wienerjeva teolo-
ška misel je hkrati univerzalistična in konkretno osebna. Izpeljana je
iz teološke osnove Svetega pisma, a se vselej obrača k človeku in veruje
v človeško težnjo po dobrem in pravičnem. V središču je dojemanje
božje skrivnosti, ki jo je mogoče doseči le z vero, ki je nenadomestljiva
1 Dr. Hermann Pitters v svojem predavanju »Ein Europäer der Reformation« na Rašici,
9. 10. 2016.
150
