Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
je bilo s sankcioniranjem statusa quo5 izključeno oz. so se zmerni husiti,
ki so bili po vojaškem porazu taboritov in sirotkov pri Lipanih poglavitni
politični zastopniki reformiranih stanov v Češkem kraljestvu, možnosti
takega vplivanja s pristopom h kompaktatom odrekli.
Verska reforma, ki se je začela leta 1412 z odločnim nastopom M.
Jana Husa zoper odpustke protipapeža Janeza XXIII. (glej Vinkler 2015,
27–34), se nadaljevala s koncilom v Konstanci in smrtjo Husa ter Hiero-
nima Praškega na grmadi ter nato s husitskimi vojnami, je tako z jihlav
skimi kompaktati zapečatila materialno precej osiromašeno Rimsko
cerkev na Češkem, skromno uveljavljeno Utrakvistično cerkev, prazno
deželno blagajno in vojne dobičkarje, na koncu pa okrepitev moči stanov
napram vladarju, stanovsko monarhijo (Šmahel 4 1996, 54–95) in tudi
prvi evropski prostor verske svobode – druga ob drugi sta bili namreč
primorani bivati dve cerkvi, Katoliška in Utrakvistična.
Ne pa tudi miru duše. Zato so verniki, ki so v Utrakvistični cerkvi
pogrešili dovršeno reformo in otipljivo, tudi za slehernika opazno popra-
vo vsega, kar je dotlej težilo krščanstvo, začeli iskati najprej, in to pred-
vsem duhovnike, ki bi jim lahko »brez škode za večno in časno dobro
duše« zavoljo njihovega zglednega krščanskega življenja zaupali lastno
duhovno oskrbo. Tako se je rodila reformacija husitske reformacije in
revolucije – skupnost čeških bratov (Jednota bratská), ki jo je mogoče
tako delovanjsko kot teološko šteti za izvirno evropsko reformacijo pred
Martinom Luthrom.
Češki bratje pred luteransko reformacijo
Referenčni okvir za rojstvo čeških bratov je bil zgodovinsko in cerkve-
no-organizacijsko do znatne mere drugačen od nastanka in uveljavitve
luteranske reformacije na Nemškem. Čeprav imata oba vzrok v trajnem
nezadovoljstvu nad dekadenco splošne cerkve, predvsem višjega klera
Rimske cerkve, nad stanjem, ko je bila Cerkev v prvi vrsti poglavitni
5 Po načelu uti possidetis: kar so husiti priposestvovali med husitskimi vojnami, obdržijo
preko podelitvenih sankcij s strani cesarja in kralja Sigismunda Luksemburškega, se
pa vzdržijo vseh nadaljnjih dejanj, kakorkoli usmerjenih zoper uveljavljeno strukturo
Rimske cerkve, ki bi jim prinesla nadaljnje »pridobitve«.
16
je bilo s sankcioniranjem statusa quo5 izključeno oz. so se zmerni husiti,
ki so bili po vojaškem porazu taboritov in sirotkov pri Lipanih poglavitni
politični zastopniki reformiranih stanov v Češkem kraljestvu, možnosti
takega vplivanja s pristopom h kompaktatom odrekli.
Verska reforma, ki se je začela leta 1412 z odločnim nastopom M.
Jana Husa zoper odpustke protipapeža Janeza XXIII. (glej Vinkler 2015,
27–34), se nadaljevala s koncilom v Konstanci in smrtjo Husa ter Hiero-
nima Praškega na grmadi ter nato s husitskimi vojnami, je tako z jihlav
skimi kompaktati zapečatila materialno precej osiromašeno Rimsko
cerkev na Češkem, skromno uveljavljeno Utrakvistično cerkev, prazno
deželno blagajno in vojne dobičkarje, na koncu pa okrepitev moči stanov
napram vladarju, stanovsko monarhijo (Šmahel 4 1996, 54–95) in tudi
prvi evropski prostor verske svobode – druga ob drugi sta bili namreč
primorani bivati dve cerkvi, Katoliška in Utrakvistična.
Ne pa tudi miru duše. Zato so verniki, ki so v Utrakvistični cerkvi
pogrešili dovršeno reformo in otipljivo, tudi za slehernika opazno popra-
vo vsega, kar je dotlej težilo krščanstvo, začeli iskati najprej, in to pred-
vsem duhovnike, ki bi jim lahko »brez škode za večno in časno dobro
duše« zavoljo njihovega zglednega krščanskega življenja zaupali lastno
duhovno oskrbo. Tako se je rodila reformacija husitske reformacije in
revolucije – skupnost čeških bratov (Jednota bratská), ki jo je mogoče
tako delovanjsko kot teološko šteti za izvirno evropsko reformacijo pred
Martinom Luthrom.
Češki bratje pred luteransko reformacijo
Referenčni okvir za rojstvo čeških bratov je bil zgodovinsko in cerkve-
no-organizacijsko do znatne mere drugačen od nastanka in uveljavitve
luteranske reformacije na Nemškem. Čeprav imata oba vzrok v trajnem
nezadovoljstvu nad dekadenco splošne cerkve, predvsem višjega klera
Rimske cerkve, nad stanjem, ko je bila Cerkev v prvi vrsti poglavitni
5 Po načelu uti possidetis: kar so husiti priposestvovali med husitskimi vojnami, obdržijo
preko podelitvenih sankcij s strani cesarja in kralja Sigismunda Luksemburškega, se
pa vzdržijo vseh nadaljnjih dejanj, kakorkoli usmerjenih zoper uveljavljeno strukturo
Rimske cerkve, ki bi jim prinesla nadaljnje »pridobitve«.
16
