Page 216 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 216
KRKORONNIKIAKA
Geza Erniša
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE 2016
V MURSKI SOBOTI
Spoštovani!
V 16. stoletju se je na pot po svetu odpravil prav poseben popotnik,
ki je svojo pot pričel v Wittenbergu in je z zelo hitrimi koraki nadaljeval
svoj verski, politični, kulturni, gospodarski, narodnostni in še kakšen
korak po takratni Evropi in svetu, in prišel tudi k nam. Ta popotnik je
bila Reformacija, poosebljena v delu in življenju Martina Luthra. Luthra,
ki je verjel, da je reformacija božje delo, ki pa je istočasno bil tudi realist,
ki se je zavedal dejstva, da Bog ne čara, ampak da za uresničitev svojih
ciljev potrebuje ljudi.
K tem ljudem je spadal tudi sam.
In kaj je v tem človeku bilo tako posebnega in tako svojstvenega, da o
njem govorimo tudi po petstotih letih? Kot neznani in preprosti menih
je spoznal, da je v takratni Cerkvi marsikaj narobe. Za svoje prepričanje
je Luther zastavil celo svoje življenje. Tudi pred takrat najvišjimi veljaki
ni pokleknil ali preklical svojega nauka. Še več: do konca je ostal zvest
svoji vesti in prepričanju, ostal je pogumen glasnik verske svobode, zo-
perstavil se je zmotnim verskim predstavam in zablodam. Prav gotovo je
imel, kot vsi mi, tudi svoje človeške slabosti, vendar je s svojo pokončno
držo pos tavil temelje svobodnejšega načina življenja. Življenja, v kate-
rem je premislek tudi o tem, kako pomembno je, da si ljudje v odnosu
do drugega in drugačnega, v smislu sodelovanja in sožitja, vedno znova
zastavimo vprašanje: čemu smo na svetu in kakšen je smisel in cilj našega
življenja? Premišljevanje o Besedi z velikim B, torej nikoli ne more biti
brez osmišljanja smisla, da smo bili, da smo in da bomo. Boga in božje
stvari je treba ljubiti, da bi jih poznal in prepoznal, pravi Pascal. Dovo-
214
Geza Erniša
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE 2016
V MURSKI SOBOTI
Spoštovani!
V 16. stoletju se je na pot po svetu odpravil prav poseben popotnik,
ki je svojo pot pričel v Wittenbergu in je z zelo hitrimi koraki nadaljeval
svoj verski, politični, kulturni, gospodarski, narodnostni in še kakšen
korak po takratni Evropi in svetu, in prišel tudi k nam. Ta popotnik je
bila Reformacija, poosebljena v delu in življenju Martina Luthra. Luthra,
ki je verjel, da je reformacija božje delo, ki pa je istočasno bil tudi realist,
ki se je zavedal dejstva, da Bog ne čara, ampak da za uresničitev svojih
ciljev potrebuje ljudi.
K tem ljudem je spadal tudi sam.
In kaj je v tem človeku bilo tako posebnega in tako svojstvenega, da o
njem govorimo tudi po petstotih letih? Kot neznani in preprosti menih
je spoznal, da je v takratni Cerkvi marsikaj narobe. Za svoje prepričanje
je Luther zastavil celo svoje življenje. Tudi pred takrat najvišjimi veljaki
ni pokleknil ali preklical svojega nauka. Še več: do konca je ostal zvest
svoji vesti in prepričanju, ostal je pogumen glasnik verske svobode, zo-
perstavil se je zmotnim verskim predstavam in zablodam. Prav gotovo je
imel, kot vsi mi, tudi svoje človeške slabosti, vendar je s svojo pokončno
držo pos tavil temelje svobodnejšega načina življenja. Življenja, v kate-
rem je premislek tudi o tem, kako pomembno je, da si ljudje v odnosu
do drugega in drugačnega, v smislu sodelovanja in sožitja, vedno znova
zastavimo vprašanje: čemu smo na svetu in kakšen je smisel in cilj našega
življenja? Premišljevanje o Besedi z velikim B, torej nikoli ne more biti
brez osmišljanja smisla, da smo bili, da smo in da bomo. Boga in božje
stvari je treba ljubiti, da bi jih poznal in prepoznal, pravi Pascal. Dovo-
214
