Page 33 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 33
Jonatan Vinkler
To Luthrovo poistovetenje je zaenkrat sicer zakrilo pomembne teološke
razlike med obema reformatorjema, kaže pa, da se je wittenberški teolog
v tej fazi že identificiral s češkim heretikom, ki ga je vsaj v srednjem delu
leipziške disputacije še odklanjal. Leta 1520 izideta tako dve pomembni
ediciji Husove Cerkve: De causa boemica (Hagenau)16 in Liber Egregius
de Unitate Ecclesiae, Cuius autor periit in concilio Constantiensi17 (Basel).
V zvezi s hagenausko izdajo humanističnega tiskarja Thomasa Ans
helma (1470–1522/1524), ki je med drugim izdajal tudi Vergilija in dela
humanista Johannesa Reuchlina (De accentibus, et orthographia, linguae
Hebraicae, 1518), velja poudariti, da je tiskar z natisom Husa računal na
konkreten zaslužek, kajti, kot je razvideti iz Luthrovega pisma Spalatinu
19. marca 1520 (Luther [1520] 1931, WABr 2, 72), je bila naklada kar
2000 izvodov. Za primerjavo velja poudariti, da je Luthrov prelomni Das
Neue Testament Deutsch septembra 1522 izšel v 3000 izvodih. Obe izdaji
Husa sta bili tekstno celoviti, vendar brez običajnih polemičnih uvodov,
celo Husovega imena ni bilo na naslovnem listu, le v baselski izdaji se
pojavi pomenljiv moto: »Tu, quaeso, candide mi Lector, non quis, sed
quid dicatur, attende.«18 (Hus 1520a, A1r.) Ta na videz nevtralna objava
je številnim pridigarjem, humanistom in – morda celo predvsem – po-
litično pomembnim odločevalcem omogočila, da so tudi porajajočo se
Luthrovo kritiko političnega oblastništva rimske cerkve stehtali glede
na morebitne politične (in, potencialno, vojaške) posledice – glede na
možno odcepitev od Rima (Haberkern 2016, 158). V vsakem primeru pa
je izid De Ecclesie v nemškem prostoru širšemu bralstvu omogočil preso-
diti, kaj je Luther »vzel« od Husa in ali je bil Hus prvoborec za evangelij,
kot je menil Luther, ali njegov naglavni sovražnik – Haeresiarcha –, kot
je na svete zatrjevala Rimska cerkev.
16 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Universitäts- und Lan
desbibliothek Düsseldorf (http://digital.ub.uni-duesseldorf.de/urn/urn:nbn:de:
hbz:061:1-18769), od koder je bila pridobljena tudi za namene pričujoče razprave.
17 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dostopno
v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resolving.
de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10165440-0), od koder je bilo tudi
pridobljeno.
18 Tebe, dobrotljivi bralec, prosim: tisto, kar je zapisano, ne tistega, ki je pisal, vzemi
v obzir.
31
To Luthrovo poistovetenje je zaenkrat sicer zakrilo pomembne teološke
razlike med obema reformatorjema, kaže pa, da se je wittenberški teolog
v tej fazi že identificiral s češkim heretikom, ki ga je vsaj v srednjem delu
leipziške disputacije še odklanjal. Leta 1520 izideta tako dve pomembni
ediciji Husove Cerkve: De causa boemica (Hagenau)16 in Liber Egregius
de Unitate Ecclesiae, Cuius autor periit in concilio Constantiensi17 (Basel).
V zvezi s hagenausko izdajo humanističnega tiskarja Thomasa Ans
helma (1470–1522/1524), ki je med drugim izdajal tudi Vergilija in dela
humanista Johannesa Reuchlina (De accentibus, et orthographia, linguae
Hebraicae, 1518), velja poudariti, da je tiskar z natisom Husa računal na
konkreten zaslužek, kajti, kot je razvideti iz Luthrovega pisma Spalatinu
19. marca 1520 (Luther [1520] 1931, WABr 2, 72), je bila naklada kar
2000 izvodov. Za primerjavo velja poudariti, da je Luthrov prelomni Das
Neue Testament Deutsch septembra 1522 izšel v 3000 izvodih. Obe izdaji
Husa sta bili tekstno celoviti, vendar brez običajnih polemičnih uvodov,
celo Husovega imena ni bilo na naslovnem listu, le v baselski izdaji se
pojavi pomenljiv moto: »Tu, quaeso, candide mi Lector, non quis, sed
quid dicatur, attende.«18 (Hus 1520a, A1r.) Ta na videz nevtralna objava
je številnim pridigarjem, humanistom in – morda celo predvsem – po-
litično pomembnim odločevalcem omogočila, da so tudi porajajočo se
Luthrovo kritiko političnega oblastništva rimske cerkve stehtali glede
na morebitne politične (in, potencialno, vojaške) posledice – glede na
možno odcepitev od Rima (Haberkern 2016, 158). V vsakem primeru pa
je izid De Ecclesie v nemškem prostoru širšemu bralstvu omogočil preso-
diti, kaj je Luther »vzel« od Husa in ali je bil Hus prvoborec za evangelij,
kot je menil Luther, ali njegov naglavni sovražnik – Haeresiarcha –, kot
je na svete zatrjevala Rimska cerkev.
16 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Universitäts- und Lan
desbibliothek Düsseldorf (http://digital.ub.uni-duesseldorf.de/urn/urn:nbn:de:
hbz:061:1-18769), od koder je bila pridobljena tudi za namene pričujoče razprave.
17 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dostopno
v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resolving.
de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10165440-0), od koder je bilo tudi
pridobljeno.
18 Tebe, dobrotljivi bralec, prosim: tisto, kar je zapisano, ne tistega, ki je pisal, vzemi
v obzir.
31
