Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 29
Jonatan Vinkler
Češki bratje leta 1511 v Nürnbergu izdajo veliko češkobratsko vero-
izpoved s pomenljivim naslovom Apologia sacre scripture.9 Naslednje
leto izide v Leipzigu ob pomoči olomouškega škofa Stanislava Thurza
obsežna knjiga z naslovom Duplex Confessio Valdensium ad Regem Un
garie missa.10 Gre za »pet knjig«, ki so naprejene zoper češke brate, toda
humanist Jakob Ziegler je v enem delu zbral in tekstno korektno ter
celovito natisnil tri češkobratske obrambe njihove teologije. K temu je
treba pridati še javni napad leipziškega profesorja teologije Hieronima
Düngersheima na Apologio, ki je bila z namenom polemike in zavrnitve
tako še enkrat celovito objavljena. Luthra so besedila začela izzivati, do
neposrednih stikov z njihovimi avtorji, češkimi brati, pa je prišlo preko
vloge ključnega besedila M. Jana Husa v Luthrovem zgodovinskem nasto-
pu kot reformatorja. Kajti Husov kronski traktat De Ecclesia je na začetku
reformacije odigral pomenljivo, čeprav splošno ne obče znano vlogo.
Izhodiščni dogodek je spoprijem Luthra in Johanna Maierja von Ecka
na leipziški disputaciji 4. in 5. julija 1519. Eckova uvodna trditev je bila:
Monarchia et unus principatus in ecclesia dei est de iure divino et a
Christo institutus, quare textus sacre scripture vel historie approbate ei
non adversantur.11 (Luther [1519] 1884, WA 2, 255.)
Luther z njo ni soglašal. Argumentiral je, da Rim v času apostolov ni
imel nikakršnega posebnega statusa in predpravic, kot tudi, da Kristus
tudi Petra ni postavil za prvega med enakimi – apostoli. Eck je v tem
delu disputacije Luthra privedel v pravno izjemno kočljiv položaj. Luth-
rove trditve je namreč vzporejal z artikuli iz besedil Johna Wycleffea in
M. Jana Husa, ki so bili s strani koncila v Konstanci (1414–1418) razgla-
šeni za krivoverske in zato prekleti:
9 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dostopno
v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resolving.
de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10208744-7), od koder je bila tudi
pridobljena za pomoč pri pričujočem pisanju.
10 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Österreichische National-
bibliothek na Dunaju (http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ155847409), od koder je bila
pridobljena tudi za namene pričujoče razprave.
11 Monarhija in nadvlada enega v Božji cerkvi je ustanovljena po Božjem pravu in Jezusu
Kristusu, potrjuje jo Sveto pismo, tudi zgodovina ji ne nasprotuje.
27
Češki bratje leta 1511 v Nürnbergu izdajo veliko češkobratsko vero-
izpoved s pomenljivim naslovom Apologia sacre scripture.9 Naslednje
leto izide v Leipzigu ob pomoči olomouškega škofa Stanislava Thurza
obsežna knjiga z naslovom Duplex Confessio Valdensium ad Regem Un
garie missa.10 Gre za »pet knjig«, ki so naprejene zoper češke brate, toda
humanist Jakob Ziegler je v enem delu zbral in tekstno korektno ter
celovito natisnil tri češkobratske obrambe njihove teologije. K temu je
treba pridati še javni napad leipziškega profesorja teologije Hieronima
Düngersheima na Apologio, ki je bila z namenom polemike in zavrnitve
tako še enkrat celovito objavljena. Luthra so besedila začela izzivati, do
neposrednih stikov z njihovimi avtorji, češkimi brati, pa je prišlo preko
vloge ključnega besedila M. Jana Husa v Luthrovem zgodovinskem nasto-
pu kot reformatorja. Kajti Husov kronski traktat De Ecclesia je na začetku
reformacije odigral pomenljivo, čeprav splošno ne obče znano vlogo.
Izhodiščni dogodek je spoprijem Luthra in Johanna Maierja von Ecka
na leipziški disputaciji 4. in 5. julija 1519. Eckova uvodna trditev je bila:
Monarchia et unus principatus in ecclesia dei est de iure divino et a
Christo institutus, quare textus sacre scripture vel historie approbate ei
non adversantur.11 (Luther [1519] 1884, WA 2, 255.)
Luther z njo ni soglašal. Argumentiral je, da Rim v času apostolov ni
imel nikakršnega posebnega statusa in predpravic, kot tudi, da Kristus
tudi Petra ni postavil za prvega med enakimi – apostoli. Eck je v tem
delu disputacije Luthra privedel v pravno izjemno kočljiv položaj. Luth-
rove trditve je namreč vzporejal z artikuli iz besedil Johna Wycleffea in
M. Jana Husa, ki so bili s strani koncila v Konstanci (1414–1418) razgla-
šeni za krivoverske in zato prekleti:
9 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dostopno
v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resolving.
de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10208744-7), od koder je bila tudi
pridobljena za pomoč pri pričujočem pisanju.
10 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Österreichische National-
bibliothek na Dunaju (http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ155847409), od koder je bila
pridobljena tudi za namene pričujoče razprave.
11 Monarhija in nadvlada enega v Božji cerkvi je ustanovljena po Božjem pravu in Jezusu
Kristusu, potrjuje jo Sveto pismo, tudi zgodovina ji ne nasprotuje.
27
