Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 34
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Čeprav se je zdelo, da gre za izrazito nevtralni izdaji, pa je bilo že ob
listanju knjige takoj jasno, »kam pes taco moli«. Za naslovnim listom je
namreč v obeh izdajah sledilo temeljito kazalo, urejeno po abecednem
ključu, ki je bilo delo obeh izdajateljev in je Husovo knjigo na implici-
ten način umeščalo na razpoznavno mesto v kontroverzi o cerkvenem
oblastništvu, ki se je razvila kot nasledek leipziške disputacije. V kazalu
je bilo tako najti sicer prav nedolžne teme, npr. Caput ecclesiae Christus
est in Romana ecclesia quare primatum tenet, toda tudi Interdictum quare
sit iniustum; Interdictum generale est malum; Obedire non oportet subdi
tum Papae in omnibus; Papa malus si est, maxime scandalizat populum
in celo Rebellare Papae in malo mandato est Christo obedire.19 Na ta
način je Husov traktat postal priročnik za vse tiste, ki so se v nemških
deželah po leipziški disputaciji udeležili vročih debat o papeški oblasti
in se postavili proti svetni moči svetega očeta; postal je prava Noetova
barka protipapeških argumentov, ki so jih iz Husovega dela črpali tako
Luther kot njegovi somišljeniki. Hus je tako postal intelektualni pa
tron, svetnik in zaščitnik, poglavitna intelektualna avtoriteta kritikov
ravnanja papeža, rimske kurije in Rimske cerkve, predvsem pa pred-
hodnik tovrstnih spisov Martina Luthra. Čeprav je bil v Rimski cerkvi
obsojen in preklet kot krivoverec, je postal z recepcijo obeh izdaj De
Ecclesie v nemškem prostoru konec leta 1520 nerazdružljivo povezan z
narojevajočo se luteransko reformacijo kot predhodnik Martina Luthra
(Haberkern 2016, 159).
Zaradi tega Luthrovega odnosa do Husa so se razvneli tudi stiki Če-
hov z Wittenberžanom. Na Češkem začnejo izhajati prvi prevodi Luthro-
vih spisov in tudi češki bratje se iz komunikacije s pomembnim duhov-
nim središčem v njihovi bližini – Wittenberg je bil pač dosti bližje kot
Erazmov Basel – niso izvzeli. Prvi med češkimi brati, ki je potoval k
Luthru na Saško, je bil Jan Roh (Johann Horn), ki je bil začetnik stikov
med Wittenbergom in češkimi brati. Stiki so se nato razvijali dalje, in
sicer do korespondence med Lukášem Praškim in Luthrom, pravi prelom
19 Glava cerkve je Kristus in V čem ima Rimska cerkev prvenstvo, toda tudi Zakaj je
interdikt nepravičen; Generalni interdikt je zlo; Papežu podrejenih ni treba ubogati v
vsem; Če je papež slab, najbolj pohujšuje ljudi in celo Upreti se papežu, kadar dela zlo,
pomeni ubogati zapovedi[, da je treba] poslušati Kristusa.
32
Čeprav se je zdelo, da gre za izrazito nevtralni izdaji, pa je bilo že ob
listanju knjige takoj jasno, »kam pes taco moli«. Za naslovnim listom je
namreč v obeh izdajah sledilo temeljito kazalo, urejeno po abecednem
ključu, ki je bilo delo obeh izdajateljev in je Husovo knjigo na implici-
ten način umeščalo na razpoznavno mesto v kontroverzi o cerkvenem
oblastništvu, ki se je razvila kot nasledek leipziške disputacije. V kazalu
je bilo tako najti sicer prav nedolžne teme, npr. Caput ecclesiae Christus
est in Romana ecclesia quare primatum tenet, toda tudi Interdictum quare
sit iniustum; Interdictum generale est malum; Obedire non oportet subdi
tum Papae in omnibus; Papa malus si est, maxime scandalizat populum
in celo Rebellare Papae in malo mandato est Christo obedire.19 Na ta
način je Husov traktat postal priročnik za vse tiste, ki so se v nemških
deželah po leipziški disputaciji udeležili vročih debat o papeški oblasti
in se postavili proti svetni moči svetega očeta; postal je prava Noetova
barka protipapeških argumentov, ki so jih iz Husovega dela črpali tako
Luther kot njegovi somišljeniki. Hus je tako postal intelektualni pa
tron, svetnik in zaščitnik, poglavitna intelektualna avtoriteta kritikov
ravnanja papeža, rimske kurije in Rimske cerkve, predvsem pa pred-
hodnik tovrstnih spisov Martina Luthra. Čeprav je bil v Rimski cerkvi
obsojen in preklet kot krivoverec, je postal z recepcijo obeh izdaj De
Ecclesie v nemškem prostoru konec leta 1520 nerazdružljivo povezan z
narojevajočo se luteransko reformacijo kot predhodnik Martina Luthra
(Haberkern 2016, 159).
Zaradi tega Luthrovega odnosa do Husa so se razvneli tudi stiki Če-
hov z Wittenberžanom. Na Češkem začnejo izhajati prvi prevodi Luthro-
vih spisov in tudi češki bratje se iz komunikacije s pomembnim duhov-
nim središčem v njihovi bližini – Wittenberg je bil pač dosti bližje kot
Erazmov Basel – niso izvzeli. Prvi med češkimi brati, ki je potoval k
Luthru na Saško, je bil Jan Roh (Johann Horn), ki je bil začetnik stikov
med Wittenbergom in češkimi brati. Stiki so se nato razvijali dalje, in
sicer do korespondence med Lukášem Praškim in Luthrom, pravi prelom
19 Glava cerkve je Kristus in V čem ima Rimska cerkev prvenstvo, toda tudi Zakaj je
interdikt nepravičen; Generalni interdikt je zlo; Papežu podrejenih ni treba ubogati v
vsem; Če je papež slab, najbolj pohujšuje ljudi in celo Upreti se papežu, kadar dela zlo,
pomeni ubogati zapovedi[, da je treba] poslušati Kristusa.
32
