Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 70
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
zavračal sionizem (Tillich [1953] 2004; prim. Earley 1984, 233–4).6
Ne glede na to, kakšen je naš odnos do sionizma, je vsekakor težko
simpatizirati s tako abstraktno in pavšalno posplošeno negativno držo
do precej kompleksnega sodobnega političnega vprašanja. Povedano
drugače: četudi je kritičen odnos do sionizma iz krščanske perspektive
morda na mestu, ta to ni na podlagi Tillichovih argumentov.
Na koncu velja poudariti, da gre pri Tillichu, kljub sistemskim predi-
pozicijam k teološkemu protijudovstvu, za avtorja, ki se je trdo boril proti
nemškemu (neopoganskemu, političnemu) antisemitizmu, tako v vlogi
humanista kot tudi krščanskega socialista (prim. Tillich [1933] 1977).
Prav tako je, kot smo omenili že prej, Tillich jasno prepoznal, kiritiziral
in zavrnil več vplivnih oblik krščanskega protijudovstva (vključno z
bibličnim protijudovstvom, prisotnim v Evangeliju po Janezu), ki so
bili redko prepoznane s strani kristjanov tistega časa, tako pred kot tudi
neposredno po drugi svetovni vojni (Tillich [1953] 2004, 6–7). Različica
protijudovske teologije, ki jo je Tillich kontinuirano odobraval, je bila
zavestna, vendar po njegovem prepričanju neizogibna izbira za krščan-
skega teologa. Šlo je za hkratni »da« in »ne« judovstvu, ki ju je Tillich
videl pri apostolu Pavlu, in ki sta po Tillichovem globokem prepriča-
nju vsebovana v afirmaciji Jezusa kot Kristusa, brez katere krščanstvo
preprosto preneha biti krščanstvo.
Primerjalna refleksija in sodobne perspektive
Mika nas, da bi pričujočo primerjalno raziskavo povzeli z nekakšno
simetrijo in zapisali, da je Schleiermacherjevo poudarjeno protiju-
dovstvo vztrajalo kljub njegovi afirmativni filozofiji religij (vključno z
judovstvom), medtem ko sta Tillichovo pronicljivo zavedanje in kritika
protijudovstva uveljavila kljub njegovemu kristocentričnemu in metafi-
zično-historičnemu pogledu na religije (vključno z judovstvom). Vendar
pa večslojna kompleksnost v njunih miselnih sistemih, skupaj s kom-
pleksnimi (različnimi, vendar zgodovinsko povezanimi) historičnimi
6 Tillich je spremenil svoje stališče do sionizma konec 50. let. Postal mu je zmerno
naklonjen, prav tako tudi novim izrazom judovske vere v državi Izrael. Glej Tillich
(1959b, 13:403–8).
68
zavračal sionizem (Tillich [1953] 2004; prim. Earley 1984, 233–4).6
Ne glede na to, kakšen je naš odnos do sionizma, je vsekakor težko
simpatizirati s tako abstraktno in pavšalno posplošeno negativno držo
do precej kompleksnega sodobnega političnega vprašanja. Povedano
drugače: četudi je kritičen odnos do sionizma iz krščanske perspektive
morda na mestu, ta to ni na podlagi Tillichovih argumentov.
Na koncu velja poudariti, da gre pri Tillichu, kljub sistemskim predi-
pozicijam k teološkemu protijudovstvu, za avtorja, ki se je trdo boril proti
nemškemu (neopoganskemu, političnemu) antisemitizmu, tako v vlogi
humanista kot tudi krščanskega socialista (prim. Tillich [1933] 1977).
Prav tako je, kot smo omenili že prej, Tillich jasno prepoznal, kiritiziral
in zavrnil več vplivnih oblik krščanskega protijudovstva (vključno z
bibličnim protijudovstvom, prisotnim v Evangeliju po Janezu), ki so
bili redko prepoznane s strani kristjanov tistega časa, tako pred kot tudi
neposredno po drugi svetovni vojni (Tillich [1953] 2004, 6–7). Različica
protijudovske teologije, ki jo je Tillich kontinuirano odobraval, je bila
zavestna, vendar po njegovem prepričanju neizogibna izbira za krščan-
skega teologa. Šlo je za hkratni »da« in »ne« judovstvu, ki ju je Tillich
videl pri apostolu Pavlu, in ki sta po Tillichovem globokem prepriča-
nju vsebovana v afirmaciji Jezusa kot Kristusa, brez katere krščanstvo
preprosto preneha biti krščanstvo.
Primerjalna refleksija in sodobne perspektive
Mika nas, da bi pričujočo primerjalno raziskavo povzeli z nekakšno
simetrijo in zapisali, da je Schleiermacherjevo poudarjeno protiju-
dovstvo vztrajalo kljub njegovi afirmativni filozofiji religij (vključno z
judovstvom), medtem ko sta Tillichovo pronicljivo zavedanje in kritika
protijudovstva uveljavila kljub njegovemu kristocentričnemu in metafi-
zično-historičnemu pogledu na religije (vključno z judovstvom). Vendar
pa večslojna kompleksnost v njunih miselnih sistemih, skupaj s kom-
pleksnimi (različnimi, vendar zgodovinsko povezanimi) historičnimi
6 Tillich je spremenil svoje stališče do sionizma konec 50. let. Postal mu je zmerno
naklonjen, prav tako tudi novim izrazom judovske vere v državi Izrael. Glej Tillich
(1959b, 13:403–8).
68
