Page 98 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 98
ŠTUDIJSKI VEČERI
3
Luthrov pristop k ekonomiji, ki mu je izhodišče moralna teologija,
je res predhodnica h kasnejši nacionalni ali politični ekonomiji. Kot
je znano, je politična ekonomija v svoji klasični obliki izšla iz moralne
filozofije: učenec angleške moralne filozofije je bil tudi Adam Smith in
v svoji teoriji je izhajal iz moralne presoje, kaj je treba in kaj je dopustno
storiti v urejanju gospodarstva. (Marsikaj od tega, kar je zapisal Adam
Smith, se lahko danes bere kot kritika neoliberalizma.)
Luthrovo izhodišče pa je moralna teologija, torej presoja, kaj se v
takratnem gospodarstvu še sklada s Kristusovim naukom, kaj pa je v
nasprotju z njim. Luthrova razmišljanja so pomembno dopolnilo tudi
v razpravi o protestantski etiki in duhu kapitalizma. Luther se sooča
z ekonomijo v času prehoda iz naturalnega v denarno gospodarstvo
z vse večjo vlogo finančnega kapitala. Ob tem je posebno pozoren na
finančne mahinacije in jih odločno obsoja. Razkrinkava različne trike,
s katerimi se realno bogastvo preliva v roke finančnega kapitala. In rav-
no s tem je danes ponovno aktualen, saj živimo v svetu najbrutalnejših
finančnih mahinacij: finančni triki so opustošili evropsko in ameriško
gospodarstvo, pognali množice na rob preživetja, ker je na mesto kolikor
toliko normalno plačanega dela v Evropi in Ameriki stopilo mizerno
podplačano delo »tretjega sveta«, ceneni izdelki podplačanega dela pa
so nekaj časa ustvarjali videz relativne blaginje v Evropi in Ameriki
in blažili realno siromašenje delavstva in srednjih slojev v Evropi in
Ameriki. Analize ameriških predsedniških volitev kažejo, da sta imela
realno šanso za zmago samo kandidata, ki sta nagovarjala žrtve tega
pustošenja, seveda vsak z druge strani, torej Sanders in Trump, oba z
apelom na spremembo in na čustva frustriranih, ne pa kandidatka, ki
je obljubljala nadaljevanje po ustaljeni poti. Luther nas spominja, da
ima gospodarstvo naturalno podlago, merkantilizem pa je močno v
zraku; kasneje so proti merkantilizmu nastopili fiziokrati, ki so ponovno
postavili v središče realni sektor. Zmagoslavja finančnega kapitala so se
končevala v tragedijah: »črni torek« leta 1929 je imel med posledicami
tudi »tretji rajh« in zaostritev stalinizma; alternativna pot z New Dealom
je omogočila več desetletij države blaginje; »nova desnica« je prinesla
96
3
Luthrov pristop k ekonomiji, ki mu je izhodišče moralna teologija,
je res predhodnica h kasnejši nacionalni ali politični ekonomiji. Kot
je znano, je politična ekonomija v svoji klasični obliki izšla iz moralne
filozofije: učenec angleške moralne filozofije je bil tudi Adam Smith in
v svoji teoriji je izhajal iz moralne presoje, kaj je treba in kaj je dopustno
storiti v urejanju gospodarstva. (Marsikaj od tega, kar je zapisal Adam
Smith, se lahko danes bere kot kritika neoliberalizma.)
Luthrovo izhodišče pa je moralna teologija, torej presoja, kaj se v
takratnem gospodarstvu še sklada s Kristusovim naukom, kaj pa je v
nasprotju z njim. Luthrova razmišljanja so pomembno dopolnilo tudi
v razpravi o protestantski etiki in duhu kapitalizma. Luther se sooča
z ekonomijo v času prehoda iz naturalnega v denarno gospodarstvo
z vse večjo vlogo finančnega kapitala. Ob tem je posebno pozoren na
finančne mahinacije in jih odločno obsoja. Razkrinkava različne trike,
s katerimi se realno bogastvo preliva v roke finančnega kapitala. In rav-
no s tem je danes ponovno aktualen, saj živimo v svetu najbrutalnejših
finančnih mahinacij: finančni triki so opustošili evropsko in ameriško
gospodarstvo, pognali množice na rob preživetja, ker je na mesto kolikor
toliko normalno plačanega dela v Evropi in Ameriki stopilo mizerno
podplačano delo »tretjega sveta«, ceneni izdelki podplačanega dela pa
so nekaj časa ustvarjali videz relativne blaginje v Evropi in Ameriki
in blažili realno siromašenje delavstva in srednjih slojev v Evropi in
Ameriki. Analize ameriških predsedniških volitev kažejo, da sta imela
realno šanso za zmago samo kandidata, ki sta nagovarjala žrtve tega
pustošenja, seveda vsak z druge strani, torej Sanders in Trump, oba z
apelom na spremembo in na čustva frustriranih, ne pa kandidatka, ki
je obljubljala nadaljevanje po ustaljeni poti. Luther nas spominja, da
ima gospodarstvo naturalno podlago, merkantilizem pa je močno v
zraku; kasneje so proti merkantilizmu nastopili fiziokrati, ki so ponovno
postavili v središče realni sektor. Zmagoslavja finančnega kapitala so se
končevala v tragedijah: »črni torek« leta 1929 je imel med posledicami
tudi »tretji rajh« in zaostritev stalinizma; alternativna pot z New Dealom
je omogočila več desetletij države blaginje; »nova desnica« je prinesla
96
