Page 99 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 99
Božidar Debenjak
nov val gospodovanja finančnega kapitala; ni se zrušil samo samozvani
»realni socializem«, temveč se je skrhala tudi država blaginje; triumf
finančnega kapitala je obvladoval »globalizacijo«. Kitajska, ki je krepila
realni sektor, je pridobila na moči, vsi drugi so vsaj relativno, marsikdaj
pa tudi absolutno oslabeli. Finančni zlom iz leta 2008 so reševali z de-
narjem davkoplačevalcev, na koncu pa je finančni kapital zagospodoval
nad državami. Pot v katastrofo je tlakovana. Luthrova kritika zgodnje
faze nam kliče v spomin Heglove besede: »Kar je bilo res v začetku, je
res šele na koncu; in kar je res na koncu, je bilo res že v začetku.«
4
Prvo besedilo O kupčiji in dobičkarstvu ima poseben poudarek na
dobičkarstvu v trgovanju. Besedilo se razpenja od bibličnega uvoda prek
razpravljanja o egiptovskem Jožefu in njegovih nakupih zalog v času
debelih krav in hranjenju zalog za dobo suhih krav v primerjavi s špeku-
lativnim kopičenjem zalog in ustvarjanjem draginje, nato pa prehaja na
kvarjenje in ponarejanje blaga; med drugim omenja vlaženje popra, da
se mu poveča teža. Na tožbe trgovcev, da jih knezi premalo ščitijo pred
roparji, pravi Luther: »Marsikdaj so roparji Božja kazen; uropajo trgov-
cem tisto, kar so ti z nepošteno trgovino naropali.«5 Na koncu ošvrkne
še kneze: navaja iz Izaije, da so vladarji postali komplici tatinstva.
Luthrovo razpravljanje o ekonomskih vprašanjih v spisu o Kupčiji in
dobičkarstvu je mogoče brati na dva načina.
Najprej ga lahko beremo v smislu prvega pogleda: pred nami je pridi-
ga, v kateri avtor našteva in kritizira ravnanje svojih sodobnikov, trgovcev
16. stoletja, izhodišče za kritiko pa so mu nauki iz Biblije. Stari in zlasti
Novi testament mu povesta, da so zavržena ravnanja denimo jemanje in
dajanje kredita, poroki pri posojilih, obresti – same stvari, brez katerih si
življenja niti predstavljati ne znamo – obenem pa še vrsta naivnih trikov
in rokohitrskih umetnij za maksimiranje zaslužka in ekstraprofite, ki jih
danes srečamo predvsem v kriminalnem podzemlju. Po tem modelu
branja imamo pred seboj torej neki časovni dokument, neko kritiko
5 Pri navajanju Luthrovih del ni sklicev, ker so prevedeni po izvirnih izdajah, sistem
paginacije iz 16. stoletja pa je zelo zapleten in predvsem zanimiv za strokovnjake.
97
nov val gospodovanja finančnega kapitala; ni se zrušil samo samozvani
»realni socializem«, temveč se je skrhala tudi država blaginje; triumf
finančnega kapitala je obvladoval »globalizacijo«. Kitajska, ki je krepila
realni sektor, je pridobila na moči, vsi drugi so vsaj relativno, marsikdaj
pa tudi absolutno oslabeli. Finančni zlom iz leta 2008 so reševali z de-
narjem davkoplačevalcev, na koncu pa je finančni kapital zagospodoval
nad državami. Pot v katastrofo je tlakovana. Luthrova kritika zgodnje
faze nam kliče v spomin Heglove besede: »Kar je bilo res v začetku, je
res šele na koncu; in kar je res na koncu, je bilo res že v začetku.«
4
Prvo besedilo O kupčiji in dobičkarstvu ima poseben poudarek na
dobičkarstvu v trgovanju. Besedilo se razpenja od bibličnega uvoda prek
razpravljanja o egiptovskem Jožefu in njegovih nakupih zalog v času
debelih krav in hranjenju zalog za dobo suhih krav v primerjavi s špeku-
lativnim kopičenjem zalog in ustvarjanjem draginje, nato pa prehaja na
kvarjenje in ponarejanje blaga; med drugim omenja vlaženje popra, da
se mu poveča teža. Na tožbe trgovcev, da jih knezi premalo ščitijo pred
roparji, pravi Luther: »Marsikdaj so roparji Božja kazen; uropajo trgov-
cem tisto, kar so ti z nepošteno trgovino naropali.«5 Na koncu ošvrkne
še kneze: navaja iz Izaije, da so vladarji postali komplici tatinstva.
Luthrovo razpravljanje o ekonomskih vprašanjih v spisu o Kupčiji in
dobičkarstvu je mogoče brati na dva načina.
Najprej ga lahko beremo v smislu prvega pogleda: pred nami je pridi-
ga, v kateri avtor našteva in kritizira ravnanje svojih sodobnikov, trgovcev
16. stoletja, izhodišče za kritiko pa so mu nauki iz Biblije. Stari in zlasti
Novi testament mu povesta, da so zavržena ravnanja denimo jemanje in
dajanje kredita, poroki pri posojilih, obresti – same stvari, brez katerih si
življenja niti predstavljati ne znamo – obenem pa še vrsta naivnih trikov
in rokohitrskih umetnij za maksimiranje zaslužka in ekstraprofite, ki jih
danes srečamo predvsem v kriminalnem podzemlju. Po tem modelu
branja imamo pred seboj torej neki časovni dokument, neko kritiko
5 Pri navajanju Luthrovih del ni sklicev, ker so prevedeni po izvirnih izdajah, sistem
paginacije iz 16. stoletja pa je zelo zapleten in predvsem zanimiv za strokovnjake.
97
