Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 101
Božidar Debenjak
prevaljevanja na druge) gre z umazanimi industrijami in ekološkimi
riziki v manj razvite dežele, v razvitih deželah pa »od-racionalizira«
proč delovna mesta, ker seli produkcijo k ceneni delovni sili. Obenem pa
kapital izsiljuje matično deželo, naj mu z davčnimi olajšavami in drugimi
prednostmi osladi vsaj okrnjeno ostajanje »doma«.
Luther je zahteval od oblasti, naj trgovce prisili k solidnosti, vsaj
k osnovni poštenosti. Problem v času globalizacije je še hujši: soigra
ekonomije in politike v nacionalni državi se je podrla; prej je nasproti
ekonomskemu »pohlepu« stala država in politika s »skupnim intere-
som«. Politični korektiv v podobi demokratične države pa je brezzob,
odkar mu nasproti ne stoji več »pohlep« nacionalne ekonomije, temveč
»pohlep« globalne ekonomije, transnacionalnega kapitala. Že Luther
pa je bil skeptičen: knezi so bili povezani s tistimi, katere naj bi kon-
trolirali. Tudi to se sliši nekako znano, celo v metropoli globalizacije, v
edini supersili, politika ni korektiv ekonomiji, temveč je z njo liirana. Za
mnoge presenetljivi razplet ameriških predsedniških volitev je rezultat
nemočnega besa tistih, ki so postali žrtve te nečlovečne podrejenosti
politike interesom finančnega kapitala.
Na tej točki je Luther lahko spomnil na Božjo jezo; omenjal je vesoljni
potop ter Sodomo in Gomoro. Nam današnjim prej pridejo na misel
ekološke katastrofe; lakota v Afriki povzroča razpadanje družbe, spo-
pade in množične migracije. Tudi naša skepsa zastran smeri sprememb
političnih razmer seveda ni izginila.
5
V drugem besedilu, v (Velikem sermonu) O dobičkarstvu, se Luther
obrača k pojmom »dati, podariti«, »posoditi« in »dati kredit«. Sermon je
razdeljen na dva dela, ki imata vsak svoje naštevanje: prvi del od »prvič«
do »dvaindvajsetič«, drugi del od »prvič« do »petnajstič« in nekaj za
ključnih odstavkov. Spis začenja naslednji programatski odstavek:
Prvič: treba je vedeti, da sta v naših časih, za katere je apostol sveti
Pavel napovedal, da bodo nevarni, lakomnost in dobičkarstvo ne le si-
lovito izbruhnila po vsem svetu, temveč sta si tudi dovolila iskati razna
pokritja sramote, pod katerimi ju štejejo za primerna, tako da lahko
99
prevaljevanja na druge) gre z umazanimi industrijami in ekološkimi
riziki v manj razvite dežele, v razvitih deželah pa »od-racionalizira«
proč delovna mesta, ker seli produkcijo k ceneni delovni sili. Obenem pa
kapital izsiljuje matično deželo, naj mu z davčnimi olajšavami in drugimi
prednostmi osladi vsaj okrnjeno ostajanje »doma«.
Luther je zahteval od oblasti, naj trgovce prisili k solidnosti, vsaj
k osnovni poštenosti. Problem v času globalizacije je še hujši: soigra
ekonomije in politike v nacionalni državi se je podrla; prej je nasproti
ekonomskemu »pohlepu« stala država in politika s »skupnim intere-
som«. Politični korektiv v podobi demokratične države pa je brezzob,
odkar mu nasproti ne stoji več »pohlep« nacionalne ekonomije, temveč
»pohlep« globalne ekonomije, transnacionalnega kapitala. Že Luther
pa je bil skeptičen: knezi so bili povezani s tistimi, katere naj bi kon-
trolirali. Tudi to se sliši nekako znano, celo v metropoli globalizacije, v
edini supersili, politika ni korektiv ekonomiji, temveč je z njo liirana. Za
mnoge presenetljivi razplet ameriških predsedniških volitev je rezultat
nemočnega besa tistih, ki so postali žrtve te nečlovečne podrejenosti
politike interesom finančnega kapitala.
Na tej točki je Luther lahko spomnil na Božjo jezo; omenjal je vesoljni
potop ter Sodomo in Gomoro. Nam današnjim prej pridejo na misel
ekološke katastrofe; lakota v Afriki povzroča razpadanje družbe, spo-
pade in množične migracije. Tudi naša skepsa zastran smeri sprememb
političnih razmer seveda ni izginila.
5
V drugem besedilu, v (Velikem sermonu) O dobičkarstvu, se Luther
obrača k pojmom »dati, podariti«, »posoditi« in »dati kredit«. Sermon je
razdeljen na dva dela, ki imata vsak svoje naštevanje: prvi del od »prvič«
do »dvaindvajsetič«, drugi del od »prvič« do »petnajstič« in nekaj za
ključnih odstavkov. Spis začenja naslednji programatski odstavek:
Prvič: treba je vedeti, da sta v naših časih, za katere je apostol sveti
Pavel napovedal, da bodo nevarni, lakomnost in dobičkarstvo ne le si-
lovito izbruhnila po vsem svetu, temveč sta si tudi dovolila iskati razna
pokritja sramote, pod katerimi ju štejejo za primerna, tako da lahko
99
