Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 100
ŠTUDIJSKI VEČERI
zgodnjekapitalističnih praktik v daljnem 16. stoletju. Naivni opis mahi-
nacij in goljufij nas lahko zabava, lahko se tudi sprašujemo, kaj neki je
Luther mislil doseči, ko pa vendar naše vsakdanje življenje kaže, da se
ne da živeti, denimo, brez kreditov, samo z gotovinskim poslovanjem,
brez obresti itn. Obenem pa takih goljufivih trikov, kot je vlaženje po-
pra, da bi bil težji, nihče več ne počne. Blago ima danes predpisane vse
mogoče pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da bi se smelo prodajati. Na
koncu lahko vzkliknemo: Je mar sploh vredno brati to naivno pisanje?
Svetopisemski izreki prav tako niso še nikogar odvrnili od špekulacij,
kar vidi tudi Luther sam.
Lahko pa ga beremo bistveno drugače: Luthrovo kritiko zgodnjega
kapitalizma izprašamo glede na to, kaj sami doživljamo in živimo kot
pozni kapitalizem. Luthrov prostodušni opis fenomenov trgovskega
lova za profitom in ekstraprofitom nas potem izzove, da te fenomene
preslikamo na njihove današnje korelate – in osupnemo: vse je tako
neusmiljeno znano …
Kar se je Luthru dogajalo kot fenomeni znotraj takratne države (na
katere kliče kneze in gospode), se danes dogaja kot fenomeni globalizaci-
je: Velike ribe žro majhne; managerji iztiskajo druge managerje z najbolj
perfidnimi sredstvi; sovražni prevzemi Luthrovega časa so bili otroška igra
v primerjavi z današnjimi. Kar kritiki očitajo Microsoftu, kaj je to dru-
gega kot brutalna monopolizacija trga? Kvarjenje produkta s slabšanjem
surovin je še mnogo hujše od Luthrovega vlaženja popra in ingverja. Da
bi bil kupec potegnjen za nos zastran količine, so mnogi izdelki v majhni
škatlici ali steklenički, ki se skriva v veličastni embalaži (Nemci so zanjo
skovali ustrezen izraz: Mogelpackung – »goljufivo pakiranje«). Klasični
trik reklamnega zavajanja je »absolutni komparativ« (»za 14 % večja pral-
na moč«, »štirikrat bolj gladki lasje« – kot kaj večji, kot kaj bolj gladki?)
Izdelki se bolj dizajnirajo kot pa tehnično izboljšujejo. Tudi Volkswagnova
goljufija z dieselskimi motorji je močno zgovorna. In še bi lahko naštevali.
Lakomnost, ki jo je Luther postavil na sramotni steber, danes enako
bičajo okoljevarstveniki in ekonomski kritiki globalizacije; prvi zato,
ker bomo zaradi lakomnosti ali pohlepa ne samo uničili ekosisteme in
iztrebili večji del biološke raznovrstnosti, temveč celo ogrozili življenje
človeštva; drugi zato, ker po logiki »eksternalizacije stroškov« (beri:
98
zgodnjekapitalističnih praktik v daljnem 16. stoletju. Naivni opis mahi-
nacij in goljufij nas lahko zabava, lahko se tudi sprašujemo, kaj neki je
Luther mislil doseči, ko pa vendar naše vsakdanje življenje kaže, da se
ne da živeti, denimo, brez kreditov, samo z gotovinskim poslovanjem,
brez obresti itn. Obenem pa takih goljufivih trikov, kot je vlaženje po-
pra, da bi bil težji, nihče več ne počne. Blago ima danes predpisane vse
mogoče pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da bi se smelo prodajati. Na
koncu lahko vzkliknemo: Je mar sploh vredno brati to naivno pisanje?
Svetopisemski izreki prav tako niso še nikogar odvrnili od špekulacij,
kar vidi tudi Luther sam.
Lahko pa ga beremo bistveno drugače: Luthrovo kritiko zgodnjega
kapitalizma izprašamo glede na to, kaj sami doživljamo in živimo kot
pozni kapitalizem. Luthrov prostodušni opis fenomenov trgovskega
lova za profitom in ekstraprofitom nas potem izzove, da te fenomene
preslikamo na njihove današnje korelate – in osupnemo: vse je tako
neusmiljeno znano …
Kar se je Luthru dogajalo kot fenomeni znotraj takratne države (na
katere kliče kneze in gospode), se danes dogaja kot fenomeni globalizaci-
je: Velike ribe žro majhne; managerji iztiskajo druge managerje z najbolj
perfidnimi sredstvi; sovražni prevzemi Luthrovega časa so bili otroška igra
v primerjavi z današnjimi. Kar kritiki očitajo Microsoftu, kaj je to dru-
gega kot brutalna monopolizacija trga? Kvarjenje produkta s slabšanjem
surovin je še mnogo hujše od Luthrovega vlaženja popra in ingverja. Da
bi bil kupec potegnjen za nos zastran količine, so mnogi izdelki v majhni
škatlici ali steklenički, ki se skriva v veličastni embalaži (Nemci so zanjo
skovali ustrezen izraz: Mogelpackung – »goljufivo pakiranje«). Klasični
trik reklamnega zavajanja je »absolutni komparativ« (»za 14 % večja pral-
na moč«, »štirikrat bolj gladki lasje« – kot kaj večji, kot kaj bolj gladki?)
Izdelki se bolj dizajnirajo kot pa tehnično izboljšujejo. Tudi Volkswagnova
goljufija z dieselskimi motorji je močno zgovorna. In še bi lahko naštevali.
Lakomnost, ki jo je Luther postavil na sramotni steber, danes enako
bičajo okoljevarstveniki in ekonomski kritiki globalizacije; prvi zato,
ker bomo zaradi lakomnosti ali pohlepa ne samo uničili ekosisteme in
iztrebili večji del biološke raznovrstnosti, temveč celo ogrozili življenje
človeštva; drugi zato, ker po logiki »eksternalizacije stroškov« (beri:
98
