Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 104
ŠTUDIJSKI VEČERI
in sovražno. Prvič, ker je nova okretna izmišljena reč, posebej v teh
zadnjih nevarnih časih, ko ni bilo iznajdenega več nič dobrega ter se čut
in misli vseh ljudi nebrzdano ženejo za dobrinami, častmi in naslado,
pa pri starih za to kupčijo ne najdemo nobenega primera. In tudi Pavel
opisuje ta čas, ko bo iznajdenih mnogo novih zlih trikov. Drugič, kot
morajo sami priznavati, da ima, kakor je ugodna, vendarle slab sloves
in spotikljivo podobo, in sv. Pavel zapoveduje, naj se izogibamo vsaki zli
spotikljivi podobi, tudi če bi bila sicer sama na sebi ugodna in primerna.
Ab omni specie mala abstinete vos. (1 Tes 5,22 po Vulgati). »Zla, pa naj
bo kakršnokoli, se vzdržite«.
Spet smo pri nevarnem času iz 2 Tim 4,3–4. Nove ekonomske iznajdbe
niso nič dobrega. Luther o njih govori enako, kot mi danes presojamo
različne bančne »iznajdbe«, denimo »produkte«, ki so sprožili krizo leta
2008. Problematičnost kreditnih kupčij vidi Luther v tem, da ob kreditih
z njihovimi obrestmi »propadajo dežela in ljudje«. Vir zla je v tem, da
tvega le prejemnik kredita, dajalec kredita pa varno pobere obresti. Čiste
finančnike Luther imenuje »obrestnjaki« (zinsjuncker) in pravi: »Zato
ker se obresti kupujejo z golim denarjem, nenajavljeno in nedoločeno,
ne bi smelo biti dovoljeno, da se osnova obresti še posebej, kot je zdaj
navada, naloži med velikimi trgovci in v tveganostih na neko splošno in
neimenovano osnovo. Zakaj s tem pridajajo naravi in bistvu [art] denarja
to, kar je pač le njegova usoda in naključje.«
Desetič. Dalje pravim: Ni dovolj, da je osnova tu gotova in imeno-
vana, temveč mora biti prikazana jasno, kos za kosom, in izkazan mora
biti denar in obresti nanj. Tako namreč: hiša, vrt, travnik, ribnik, živina,
in vse to še prosto, neprodano in neobremenjeno, ne pa da se slepomiši
na splošno ali pa je posest na veliko obremenjena. Zakaj kjer se to ne
zgodi, tam mora biti kako mesto ali siromak prodan v vreči ter zaradi
slepega nakupa do dna propasti, kot zdaj videvamo, da se to godi v
mnogih velikih mestih gospostvih. To je vzrok. Zakaj kako mesto lahko
izgublja trgovino, meščanov postane manj, hiše pogorijo, polja, travniki
in vsa zemljišča propadajo, in sleherni hiši se zmanjšuje posest in živina,
več imajo otrok, ali pa so sicer obteženi z nezgodo; in tako imetje polzi
proč, pa vendarle ostaja slepi nakup, ki je bil storjen na vso množino v
občini. Tako mora uboga preostala posest nositi breme in stroške vse
102
in sovražno. Prvič, ker je nova okretna izmišljena reč, posebej v teh
zadnjih nevarnih časih, ko ni bilo iznajdenega več nič dobrega ter se čut
in misli vseh ljudi nebrzdano ženejo za dobrinami, častmi in naslado,
pa pri starih za to kupčijo ne najdemo nobenega primera. In tudi Pavel
opisuje ta čas, ko bo iznajdenih mnogo novih zlih trikov. Drugič, kot
morajo sami priznavati, da ima, kakor je ugodna, vendarle slab sloves
in spotikljivo podobo, in sv. Pavel zapoveduje, naj se izogibamo vsaki zli
spotikljivi podobi, tudi če bi bila sicer sama na sebi ugodna in primerna.
Ab omni specie mala abstinete vos. (1 Tes 5,22 po Vulgati). »Zla, pa naj
bo kakršnokoli, se vzdržite«.
Spet smo pri nevarnem času iz 2 Tim 4,3–4. Nove ekonomske iznajdbe
niso nič dobrega. Luther o njih govori enako, kot mi danes presojamo
različne bančne »iznajdbe«, denimo »produkte«, ki so sprožili krizo leta
2008. Problematičnost kreditnih kupčij vidi Luther v tem, da ob kreditih
z njihovimi obrestmi »propadajo dežela in ljudje«. Vir zla je v tem, da
tvega le prejemnik kredita, dajalec kredita pa varno pobere obresti. Čiste
finančnike Luther imenuje »obrestnjaki« (zinsjuncker) in pravi: »Zato
ker se obresti kupujejo z golim denarjem, nenajavljeno in nedoločeno,
ne bi smelo biti dovoljeno, da se osnova obresti še posebej, kot je zdaj
navada, naloži med velikimi trgovci in v tveganostih na neko splošno in
neimenovano osnovo. Zakaj s tem pridajajo naravi in bistvu [art] denarja
to, kar je pač le njegova usoda in naključje.«
Desetič. Dalje pravim: Ni dovolj, da je osnova tu gotova in imeno-
vana, temveč mora biti prikazana jasno, kos za kosom, in izkazan mora
biti denar in obresti nanj. Tako namreč: hiša, vrt, travnik, ribnik, živina,
in vse to še prosto, neprodano in neobremenjeno, ne pa da se slepomiši
na splošno ali pa je posest na veliko obremenjena. Zakaj kjer se to ne
zgodi, tam mora biti kako mesto ali siromak prodan v vreči ter zaradi
slepega nakupa do dna propasti, kot zdaj videvamo, da se to godi v
mnogih velikih mestih gospostvih. To je vzrok. Zakaj kako mesto lahko
izgublja trgovino, meščanov postane manj, hiše pogorijo, polja, travniki
in vsa zemljišča propadajo, in sleherni hiši se zmanjšuje posest in živina,
več imajo otrok, ali pa so sicer obteženi z nezgodo; in tako imetje polzi
proč, pa vendarle ostaja slepi nakup, ki je bil storjen na vso množino v
občini. Tako mora uboga preostala posest nositi breme in stroške vse
102
