Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 175
Peter Opitz
SPECIFIČNI PRISPEVEK
ŠVICARSKE REFORMACIJE
K REFORMATORSKEMU GIBANJU
O zgodovinskem prispevku švicarske reformacije
k reformacijskemu gibanju
Švicarska reformacija kot zgodovinska korenina svetovnega
reformiranega protestantizma
V začetku januarja 1523 sta züriški župan in mestni svet sklicala vse
župnike, druge duhovnike in predikante züriškega področja v mestno
hišo na »disputacijo«, ki naj bi se zgodila konec meseca. Poravnali naj
bi spor med tistimi, ki so trdili, da »oznanjajo Božjo besedo preprostim
ljudem« in se pri tem sklicujejo na »evangelij«, ter tistimi, ki so jih obto-
ževali, da so »napačni učitelji, zapeljevalci in heretiki«. Povabljen je bil
tudi škof iz Konstance. Šele ko se ta ni odzval na zahtevo, naj v škofiji
poskrbi za mir in red, so zadevo vzeli v svoje roke züriški svetniki sami.
Obe strani v sporu naj dobita priložnost, da utemeljita svoje poglede z
»resnično Božjo besedo v nemškem jeziku«. Ulrich Zwingli je svoj nauk
ubesedil v 67 tezah, o katerih naj bi razpravljali.
Izhod disputacije je bil nedoumen in sklep mestih svetnikov se je
glasil: ker Zwinglija na tej osnovi nihče ni uspel ovreči, naj še naprej
pridiga, kot je dotlej. In ne le on: vsi župniki in duhovniki mesta in po-
deželja naj odslej pridigajo le to, kar lahko »dokažejo s svetim evangeli-
jem in siceršnjo pisano Božjo besedo«.
405
SPECIFIČNI PRISPEVEK
ŠVICARSKE REFORMACIJE
K REFORMATORSKEMU GIBANJU
O zgodovinskem prispevku švicarske reformacije
k reformacijskemu gibanju
Švicarska reformacija kot zgodovinska korenina svetovnega
reformiranega protestantizma
V začetku januarja 1523 sta züriški župan in mestni svet sklicala vse
župnike, druge duhovnike in predikante züriškega področja v mestno
hišo na »disputacijo«, ki naj bi se zgodila konec meseca. Poravnali naj
bi spor med tistimi, ki so trdili, da »oznanjajo Božjo besedo preprostim
ljudem« in se pri tem sklicujejo na »evangelij«, ter tistimi, ki so jih obto-
ževali, da so »napačni učitelji, zapeljevalci in heretiki«. Povabljen je bil
tudi škof iz Konstance. Šele ko se ta ni odzval na zahtevo, naj v škofiji
poskrbi za mir in red, so zadevo vzeli v svoje roke züriški svetniki sami.
Obe strani v sporu naj dobita priložnost, da utemeljita svoje poglede z
»resnično Božjo besedo v nemškem jeziku«. Ulrich Zwingli je svoj nauk
ubesedil v 67 tezah, o katerih naj bi razpravljali.
Izhod disputacije je bil nedoumen in sklep mestih svetnikov se je
glasil: ker Zwinglija na tej osnovi nihče ni uspel ovreči, naj še naprej
pridiga, kot je dotlej. In ne le on: vsi župniki in duhovniki mesta in po-
deželja naj odslej pridigajo le to, kar lahko »dokažejo s svetim evangeli-
jem in siceršnjo pisano Božjo besedo«.
405
