Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 180
vpogled v evropske razprave ob 500-letnici
Temu ustrezno lahko formuliramo: mesto Zwinglijevega poslanstva
ni bila spovednica, ampak javno zborovanje. Evangelij je naravnan na
skupnost in predvsem v skupnosti se ga izkusi. Evangelij nujno konsti-
tuira krščansko občestvo in mu da posebno, »evangeljsko« podobo. Pri
tem naj opozorim na tri vidike.
Cerkev kot skupnost učenja
Poznana ustanova švicarske reformacije je bilo tako imenovano Pre-
ročišče [Prophezei]. Od leta 1525 je bilo na koru züriške katedrale vsak
dan razen petka in nedelje razlagano eno od besedil iz Stare zaveze.
Najprej so nastopili eksegeti in interpretirali besedilo na osnovi hebrej-
skega prabesedila in grških verzij Septuaginte [grškega prevoda hebrej-
ske Biblije]. Nato so bili predstavljeni rezultati interpretacije v nemškem
jeziku. Ustanova je imela simboličen pomen. Tam, kjer so prej zvenela
peta biblijska besedila v latinščini, ki jih nihče ni razumel, je bila zdaj
Biblija razlagana tako, da se je po eni strani hotelo kar se da približati
njenemu izvornemu besedilu in na drugi strani vpraševalo po Božji be-
sedi, kot/ki velja za sodobnost. Iz te ustanove je nastala züriška Visoka
šola. Tu so torej delovali učenjaki, ki naj bi izobraževali teologe v biblij-
skih jezikih in interpretaciji Biblije. Toda ni šlo le za šolanje teologov,
temveč za izobraževanje celotne cerkvene skupnosti v biblijski resnici.
Vsi naj bi se naučili poznati in razumeti Božjo besedo.
Tudi züriški prevodi Biblije so izšli iz Preročišča. Celotna züriška
Biblija v 6 zvezkih je bila natisnjena leta 1529, pet let pred dokončanjem
Luthrove Biblije. V letu Zwinglijeve smrti, leta 1531, je izšla v enem
zvezku kot »Froschauer Bibel«. V naslednjih letih so izšle številne izda-
je biblijskih besedil in komentarjev tako za učenjake kot za ljudstvo. V
središču švicarske in še posebej züriške reformacije niso bili veroizpo-
vedni spisi, katekizmi in spisi reformatorjev, ampak sama Biblija.
V iskanju najboljših metod njenega razlaganja se je hvaležno opr-
lo na humanistično znanje in izobrazbo. Postalo je samoumevno, da je
potrebno upoštevati različne zvrsti bibličnih tekstov, njihove filološke
in retorične značilnosti ter vključenost v vsakokratni kontekst dogajan
ja in pripovedi; prav tako so upoštevali aramejske biblijske parafraze in
410
Temu ustrezno lahko formuliramo: mesto Zwinglijevega poslanstva
ni bila spovednica, ampak javno zborovanje. Evangelij je naravnan na
skupnost in predvsem v skupnosti se ga izkusi. Evangelij nujno konsti-
tuira krščansko občestvo in mu da posebno, »evangeljsko« podobo. Pri
tem naj opozorim na tri vidike.
Cerkev kot skupnost učenja
Poznana ustanova švicarske reformacije je bilo tako imenovano Pre-
ročišče [Prophezei]. Od leta 1525 je bilo na koru züriške katedrale vsak
dan razen petka in nedelje razlagano eno od besedil iz Stare zaveze.
Najprej so nastopili eksegeti in interpretirali besedilo na osnovi hebrej-
skega prabesedila in grških verzij Septuaginte [grškega prevoda hebrej-
ske Biblije]. Nato so bili predstavljeni rezultati interpretacije v nemškem
jeziku. Ustanova je imela simboličen pomen. Tam, kjer so prej zvenela
peta biblijska besedila v latinščini, ki jih nihče ni razumel, je bila zdaj
Biblija razlagana tako, da se je po eni strani hotelo kar se da približati
njenemu izvornemu besedilu in na drugi strani vpraševalo po Božji be-
sedi, kot/ki velja za sodobnost. Iz te ustanove je nastala züriška Visoka
šola. Tu so torej delovali učenjaki, ki naj bi izobraževali teologe v biblij-
skih jezikih in interpretaciji Biblije. Toda ni šlo le za šolanje teologov,
temveč za izobraževanje celotne cerkvene skupnosti v biblijski resnici.
Vsi naj bi se naučili poznati in razumeti Božjo besedo.
Tudi züriški prevodi Biblije so izšli iz Preročišča. Celotna züriška
Biblija v 6 zvezkih je bila natisnjena leta 1529, pet let pred dokončanjem
Luthrove Biblije. V letu Zwinglijeve smrti, leta 1531, je izšla v enem
zvezku kot »Froschauer Bibel«. V naslednjih letih so izšle številne izda-
je biblijskih besedil in komentarjev tako za učenjake kot za ljudstvo. V
središču švicarske in še posebej züriške reformacije niso bili veroizpo-
vedni spisi, katekizmi in spisi reformatorjev, ampak sama Biblija.
V iskanju najboljših metod njenega razlaganja se je hvaležno opr-
lo na humanistično znanje in izobrazbo. Postalo je samoumevno, da je
potrebno upoštevati različne zvrsti bibličnih tekstov, njihove filološke
in retorične značilnosti ter vključenost v vsakokratni kontekst dogajan
ja in pripovedi; prav tako so upoštevali aramejske biblijske parafraze in
410
