Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 183
Peter Opitz
hvalo«. Tako je namreč razumel biblijsko besedilo o Gospodovi večerji;
menil je, da njegov pogled potrjen tako z izvornim pomenom latinske
besede sacramentum (kot »Fahneneid« – svečane prisege na zastavo)
kot s starim cerkvenim označevanjem večerje kot evharistije, kot za-
hvalne slovesnosti.
Kot je znano, so ga zaradi tega močno kritizirali. Kasneje je posku-
šal te kritike upoštevati. Vse do danes se besedila o obhajilu iz zadnjih
dveh let njegovega življenja komajda jemlje v obzir. Toda švicarski re-
formatorji za njim so se oprli prav nanje in jih razvijali naprej. Izhaja-
joč iz Zwinglijeve pozne pozicije sta Bucer in Calvin poizkušala zgradi-
ti most do Luthrove pozicije. Bullingerjev nauk o obhajilu/evharistiji ni
hotel enostransko poudariti ene točke ali ene biblijske vrstice na račun
drugih, temveč je skušal upoštevati vse v Bibliji omenjene vidike »Gos-
podove večerje«. Ta je bila tako razumljena kot slovesen obred, v kate-
rem se simbolično zgosti vse življenje Cerkve. Je evharistija, praznič-
ni obred skupnosti, ki se hvaležno spominja Kristusovega spravnega
dejanja (»to delajte v moj spomin«, 1 Kor 11,24); kot skupno praznovan
je je oblika oznanjevanja Kristusa in hkrati pogled na Kristusovo po-
višanje in ponovni prihod (»Vsakič ko jeste ta kruh in pijete ta kelih,
oznanjate smrt Gospoda, dokler ne pride.« (1 Kor 11,26)). Je praznovan
je navzočnosti Kristusa v občestvu, ki je zbrano ob njegovi mizi (Mt
18,20). Kot človeška skupnost ima hkrati tudi etično dimenzijo, kaj-
ti ni prave skupnosti brez medsebojne skrbi in obzira (1 Kor 1,17–34).
Bullingerjev nauk o evharistiji je v veliki meri pozabljen – toda le kar
zadeva ime njegovega avtorja. Kdor primerja nauk o evharistiji v so-
dobnem dokumentu iz Lime1 in Bullingerjevega, bo našel mnoge vzpo-
rednice. In to ne slučajno. Vedno sta tu misel o evharistiji, zahvali in ve-
roizpovedi, kajti javno izpovedovanje in zahvala sta bistvena elementa
cerkv enega življenja. Še bolj žgoča je postala tema izpovedovanja vere
v protestantskih cerkvah diaspore in v preganjanih cerkvah. V njih se
je izoblikovala nova kultura izpovedovanja vere, h kateri je pomembno
prispeval zlasti Calvin.
1 Dokument o »krstu, evharistiji in duhovniški službi«, ki so ga pripravili predstavniki Ekumen-
skega sveta Cerkva v Limi leta 1982. (Op. prev.)
413
hvalo«. Tako je namreč razumel biblijsko besedilo o Gospodovi večerji;
menil je, da njegov pogled potrjen tako z izvornim pomenom latinske
besede sacramentum (kot »Fahneneid« – svečane prisege na zastavo)
kot s starim cerkvenim označevanjem večerje kot evharistije, kot za-
hvalne slovesnosti.
Kot je znano, so ga zaradi tega močno kritizirali. Kasneje je posku-
šal te kritike upoštevati. Vse do danes se besedila o obhajilu iz zadnjih
dveh let njegovega življenja komajda jemlje v obzir. Toda švicarski re-
formatorji za njim so se oprli prav nanje in jih razvijali naprej. Izhaja-
joč iz Zwinglijeve pozne pozicije sta Bucer in Calvin poizkušala zgradi-
ti most do Luthrove pozicije. Bullingerjev nauk o obhajilu/evharistiji ni
hotel enostransko poudariti ene točke ali ene biblijske vrstice na račun
drugih, temveč je skušal upoštevati vse v Bibliji omenjene vidike »Gos-
podove večerje«. Ta je bila tako razumljena kot slovesen obred, v kate-
rem se simbolično zgosti vse življenje Cerkve. Je evharistija, praznič-
ni obred skupnosti, ki se hvaležno spominja Kristusovega spravnega
dejanja (»to delajte v moj spomin«, 1 Kor 11,24); kot skupno praznovan
je je oblika oznanjevanja Kristusa in hkrati pogled na Kristusovo po-
višanje in ponovni prihod (»Vsakič ko jeste ta kruh in pijete ta kelih,
oznanjate smrt Gospoda, dokler ne pride.« (1 Kor 11,26)). Je praznovan
je navzočnosti Kristusa v občestvu, ki je zbrano ob njegovi mizi (Mt
18,20). Kot človeška skupnost ima hkrati tudi etično dimenzijo, kaj-
ti ni prave skupnosti brez medsebojne skrbi in obzira (1 Kor 1,17–34).
Bullingerjev nauk o evharistiji je v veliki meri pozabljen – toda le kar
zadeva ime njegovega avtorja. Kdor primerja nauk o evharistiji v so-
dobnem dokumentu iz Lime1 in Bullingerjevega, bo našel mnoge vzpo-
rednice. In to ne slučajno. Vedno sta tu misel o evharistiji, zahvali in ve-
roizpovedi, kajti javno izpovedovanje in zahvala sta bistvena elementa
cerkv enega življenja. Še bolj žgoča je postala tema izpovedovanja vere
v protestantskih cerkvah diaspore in v preganjanih cerkvah. V njih se
je izoblikovala nova kultura izpovedovanja vere, h kateri je pomembno
prispeval zlasti Calvin.
1 Dokument o »krstu, evharistiji in duhovniški službi«, ki so ga pripravili predstavniki Ekumen-
skega sveta Cerkva v Limi leta 1982. (Op. prev.)
413
