Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 187
Ulrich H. J. Körtner
EKSKLUZIVNA VERA
– ŠTIRIKRATNI »SAMO«
REFORMATORSKE TEOLOGIJE
Reformatorska teologija
Če hočemo razmišljati, kaj danes pomeni biti evangeljski, moramo
najprej razlikovati med »evangeličanski/evangeljski«1 in »protestant-
ski«. Reformacijski jubilej 2017 je spodbuda za premislek središčnega
sporočila reformacije, ki je znova uveljavila »evangeljsko« v smislu skla-
dnosti z evangelijem. Evangelij Jezusa Kristusa je kritično merilo oz-
nanjevanja vseh cerkva in konfesij, kar je vsekakor v nasprotju z ne-
katerimi razvojnimi usmeritvami in tudi današnjimi tendencami v
protestantizmu. Vprašanje, kaj je evangeljsko, je treba danes postavi-
ti na ekumenski način in ne le kot izraz iskanja posebne konfesionalne
identitete. Reformacijski jubilej razumem kot povabilo vsem cerkvam
in konfesijam, da razmišljajo, koliko so reformacijski uvidi ekumensko
veljavni, ko danes razmišljamo o evangeliju in skladnosti z evangelijem.
Sledeče izvajanje izhaja iz prepričanja, da nauk o brezpogojnem
Božjem sprejetju in opravičenju brezbožnega ter iz tega izvedena kri-
tika cerkve sicer niso edina vsebina reformatorske teologije, so pa nje-
1 Nemški izraz »evangelisch« v avtorjevem besedilu največkrat prevajam kot »evangeljski«; iz-
raz/prevod »evangeličanski« se pri nas po tradiciji uporablja predvsem pri (samo)poimenovan
ju luteranskih cerkva (augsburške veroizpovedi) in izpeljankah iz nje (na primer »evangeliča-
ni« v smislu pripadnosti tem cerkvam). V smislu, v katerem se beseda »evangeljski« uporab-
lja/prevaja v tem besedilu, so luteranske/evangeličanske cerkve prav tako evangeljske kot dru-
ge reformatorske cerkve oziroma cerkve, ki so izšle iz reformacije in njenega »povratka k evan-
geliju«. (Op. prev.)
417
EKSKLUZIVNA VERA
– ŠTIRIKRATNI »SAMO«
REFORMATORSKE TEOLOGIJE
Reformatorska teologija
Če hočemo razmišljati, kaj danes pomeni biti evangeljski, moramo
najprej razlikovati med »evangeličanski/evangeljski«1 in »protestant-
ski«. Reformacijski jubilej 2017 je spodbuda za premislek središčnega
sporočila reformacije, ki je znova uveljavila »evangeljsko« v smislu skla-
dnosti z evangelijem. Evangelij Jezusa Kristusa je kritično merilo oz-
nanjevanja vseh cerkva in konfesij, kar je vsekakor v nasprotju z ne-
katerimi razvojnimi usmeritvami in tudi današnjimi tendencami v
protestantizmu. Vprašanje, kaj je evangeljsko, je treba danes postavi-
ti na ekumenski način in ne le kot izraz iskanja posebne konfesionalne
identitete. Reformacijski jubilej razumem kot povabilo vsem cerkvam
in konfesijam, da razmišljajo, koliko so reformacijski uvidi ekumensko
veljavni, ko danes razmišljamo o evangeliju in skladnosti z evangelijem.
Sledeče izvajanje izhaja iz prepričanja, da nauk o brezpogojnem
Božjem sprejetju in opravičenju brezbožnega ter iz tega izvedena kri-
tika cerkve sicer niso edina vsebina reformatorske teologije, so pa nje-
1 Nemški izraz »evangelisch« v avtorjevem besedilu največkrat prevajam kot »evangeljski«; iz-
raz/prevod »evangeličanski« se pri nas po tradiciji uporablja predvsem pri (samo)poimenovan
ju luteranskih cerkva (augsburške veroizpovedi) in izpeljankah iz nje (na primer »evangeliča-
ni« v smislu pripadnosti tem cerkvam). V smislu, v katerem se beseda »evangeljski« uporab-
lja/prevaja v tem besedilu, so luteranske/evangeličanske cerkve prav tako evangeljske kot dru-
ge reformatorske cerkve oziroma cerkve, ki so izšle iz reformacije in njenega »povratka k evan-
geliju«. (Op. prev.)
417
