Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 50
razprave, študije
om poudarka na kritiko razmer. V drugi polovici teksta se Marx po
novno naveže na religijo:
Kritika religije se konča z naukom, da je človek najvišje bitje za človeka,
torej s kategoričnim imperativom zrušiti vsa razmerja, v katerih je človek
ponižano, zasužnjeno, zapuščeno, zaničevanja vredno bitje [...].
Sledi navezava na reformacijo:
Revolucionarna preteklost Nemčije je namreč teoretska, to je reforma-
cija. Kot je bil tedaj menih, tako je zdaj filozof tisti, v čigar glavi se začen
ja revolucija.
Sledi kritična parafraza Luthrovega univerzalnega duhovništ-
va, ki se potem prevesi v kritiko rezultatov te revolucije, namreč zma-
go knezov in njihovo sekularizacijo cerkvene posesti, in pa tragičnega
izida kmečke vojne:
Luther je kajpada premagal hlapčevstvo iz devocije, ker je na njegovo
mesto postavil hlapčevstvo iz prepričanja. Zlomil je vero v avtoriteto, ker
je restavriral avtoriteto vere. Farje je spremenil v laike, ker je laike spre-
menil v farje. Človeka je osvobodil vnanje religioznosti, ker je religioznost
naredil za notrino človeka. Telo je emancipiral od verige, ker je srce okoval
v verige.
A če protestantizem ni bil resnična rešitev, je pa bil resnična zastavi-
tev naloge. Ni šlo več za boj laika s farjem zunaj njega, šlo je za boj s svo-
jim lastnim notranjim farjem, svojo farško naravo. In če je protestantska
preobrazba nemških laikov v farje emancipirala laične papeže, kneze sku-
paj z njihovim klerištvom, s privilegiranci in filistri, pa bo filozofska pre-
obrazba farških Nemcev v ljudi emancipirala ljudstvo. Enako malo kot se
bo ta emancipacija zaustavila pri knezih, enako malo se bo sekularizaci-
ja posesti zaustavila pri cerkvenem ropu, ki ga je izpeljala zlasti hinavska
Prusija. Tedaj je kmečka vojna, to najradikalnejše dejstvo nemške zgodo-
vine, spodletelo ob teologiji. Danes, ko je spodletela teologija sama, se bo
najnesvobodnejše dejstvo nemške zgodovine, naš status quo, razbilo ob
280
om poudarka na kritiko razmer. V drugi polovici teksta se Marx po
novno naveže na religijo:
Kritika religije se konča z naukom, da je človek najvišje bitje za človeka,
torej s kategoričnim imperativom zrušiti vsa razmerja, v katerih je človek
ponižano, zasužnjeno, zapuščeno, zaničevanja vredno bitje [...].
Sledi navezava na reformacijo:
Revolucionarna preteklost Nemčije je namreč teoretska, to je reforma-
cija. Kot je bil tedaj menih, tako je zdaj filozof tisti, v čigar glavi se začen
ja revolucija.
Sledi kritična parafraza Luthrovega univerzalnega duhovništ-
va, ki se potem prevesi v kritiko rezultatov te revolucije, namreč zma-
go knezov in njihovo sekularizacijo cerkvene posesti, in pa tragičnega
izida kmečke vojne:
Luther je kajpada premagal hlapčevstvo iz devocije, ker je na njegovo
mesto postavil hlapčevstvo iz prepričanja. Zlomil je vero v avtoriteto, ker
je restavriral avtoriteto vere. Farje je spremenil v laike, ker je laike spre-
menil v farje. Človeka je osvobodil vnanje religioznosti, ker je religioznost
naredil za notrino človeka. Telo je emancipiral od verige, ker je srce okoval
v verige.
A če protestantizem ni bil resnična rešitev, je pa bil resnična zastavi-
tev naloge. Ni šlo več za boj laika s farjem zunaj njega, šlo je za boj s svo-
jim lastnim notranjim farjem, svojo farško naravo. In če je protestantska
preobrazba nemških laikov v farje emancipirala laične papeže, kneze sku-
paj z njihovim klerištvom, s privilegiranci in filistri, pa bo filozofska pre-
obrazba farških Nemcev v ljudi emancipirala ljudstvo. Enako malo kot se
bo ta emancipacija zaustavila pri knezih, enako malo se bo sekularizaci-
ja posesti zaustavila pri cerkvenem ropu, ki ga je izpeljala zlasti hinavska
Prusija. Tedaj je kmečka vojna, to najradikalnejše dejstvo nemške zgodo-
vine, spodletelo ob teologiji. Danes, ko je spodletela teologija sama, se bo
najnesvobodnejše dejstvo nemške zgodovine, naš status quo, razbilo ob
280
