Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 134
RAZPRAVE, [TUDIJE
sklanjatev. Primeri spolske neusklajenosti prilastka in odnosnice, ki
pogosto sestavljata termin, so v večji meri značilnost Megiserjeve
jezikovne prakse kot pa znak neurejenosti uveljavljenega knjižno-
jezikovnega sistema. Morda je kateri izmed njih razložljiv celo kot
tiskarska napaka. Npr. Freyherr /…/ ∫labodni Go∫pud, frayer (MD 1592:
E1b) – Frey ort /…/ ∫labodèn mejstu (MD 1592: E1b); Gelt∫chuld /…/
denarsku dòlg (MD 1592: E6b). Zapis besednozvezne ustreznice mlad
lejtu v slovarskem članku Früeling. ver. ∫pomlad, mlad lejtu. Primavera
(MD 1592: E2b) kaže prej na sklop z nesklonljivim prvim delom kot
pa na spolsko neujemalnost.
Pri pridevnikih in prislovih je mestoma opozorjeno tudi na pri-
merniško in presežniško obliko (npr. buli, nerbulši), pri glagolih na
glagolski vid22 (npr. delati – sturiti, pisati – napisati, zaiti – zahajati) ter
spregatvene in druge oblike (npr. obaruj Bug, točabije ’es hagelt’, ležeče
blagu). Glagolniki so uvrščeni med ustreznice (npr. besedenje, bijenje).
Z zgledi je opozorjeno na obstoj variantnih paradigem (npr. Ainaugig
/…/ ne enim oki ∫lép : ∫lep na enim ozhesi (MD 1592: A2a), ki pa glede
živosti rabe niso karakterizirane. Izkazane so tudi redke, sistemsko
težje predvidljive oblike, ki so razložljive kot arhaizmi ali kot analo-
gične tvorbe (npr. Zanloß /…/ pres soby23 (MD 1592: V8b); Harni∫ch-
kammer /…/ kamra ker ∫e arnoshi hramo24 (MD 1592: F8b), Schuch-
blentzer /…/ zhreul flikar ’Schuhflicker’ (MD 1592: N7a)). V sobesedilni
rabi znotraj protestantskih besedil jih običajno ni mogoče zaslediti.
Zveze tipa mekak delati ’weich machen’ je mogoče obravnavati kot
slovarske abstrakcije, odmaknjene od žive rabe. V govorni in knjižno-
22 Vidsko nasprotna glagola sta kot ustreznici neredko pripisana nemškim
iztočnicam, ki omogočajo dovršno in nedovršno vidsko uresničitev: npr.
Senden /…/ po∫lati, poshilati (MD 1592: O3a).
23 Preverjanje listkovnega gradiva, dobljenega s popolnim izpisom protestantskih
del, je pokazalo, da se je v imenovalniku množine splošno uporabljala (različno
pisana) oblika zobje, v rodilniku pa zob. Rodilniško različico, ki se ujema z
obliko, izpričano v slovarju, je mogoče zaslediti le na enem mestu v Dalma-
tinovi Bibliji (1584): ∫im ta roup is njegovih soby isdèrl (DB 1584: I,274b).
24 Dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za tretjo osebo množine
glagola hraniti izkazujejo obliko hranio, v Juričičevi Postilli (1578) pa je dvakrat
zapisana tudi oblika hrane (Ali ijm nyh obla∫tniki inu Shpitalme∫tri iemliu kai nym
∫lishi, inu ijh hudu hrane? (JPo 1578: III,73b).
132
sklanjatev. Primeri spolske neusklajenosti prilastka in odnosnice, ki
pogosto sestavljata termin, so v večji meri značilnost Megiserjeve
jezikovne prakse kot pa znak neurejenosti uveljavljenega knjižno-
jezikovnega sistema. Morda je kateri izmed njih razložljiv celo kot
tiskarska napaka. Npr. Freyherr /…/ ∫labodni Go∫pud, frayer (MD 1592:
E1b) – Frey ort /…/ ∫labodèn mejstu (MD 1592: E1b); Gelt∫chuld /…/
denarsku dòlg (MD 1592: E6b). Zapis besednozvezne ustreznice mlad
lejtu v slovarskem članku Früeling. ver. ∫pomlad, mlad lejtu. Primavera
(MD 1592: E2b) kaže prej na sklop z nesklonljivim prvim delom kot
pa na spolsko neujemalnost.
Pri pridevnikih in prislovih je mestoma opozorjeno tudi na pri-
merniško in presežniško obliko (npr. buli, nerbulši), pri glagolih na
glagolski vid22 (npr. delati – sturiti, pisati – napisati, zaiti – zahajati) ter
spregatvene in druge oblike (npr. obaruj Bug, točabije ’es hagelt’, ležeče
blagu). Glagolniki so uvrščeni med ustreznice (npr. besedenje, bijenje).
Z zgledi je opozorjeno na obstoj variantnih paradigem (npr. Ainaugig
/…/ ne enim oki ∫lép : ∫lep na enim ozhesi (MD 1592: A2a), ki pa glede
živosti rabe niso karakterizirane. Izkazane so tudi redke, sistemsko
težje predvidljive oblike, ki so razložljive kot arhaizmi ali kot analo-
gične tvorbe (npr. Zanloß /…/ pres soby23 (MD 1592: V8b); Harni∫ch-
kammer /…/ kamra ker ∫e arnoshi hramo24 (MD 1592: F8b), Schuch-
blentzer /…/ zhreul flikar ’Schuhflicker’ (MD 1592: N7a)). V sobesedilni
rabi znotraj protestantskih besedil jih običajno ni mogoče zaslediti.
Zveze tipa mekak delati ’weich machen’ je mogoče obravnavati kot
slovarske abstrakcije, odmaknjene od žive rabe. V govorni in knjižno-
22 Vidsko nasprotna glagola sta kot ustreznici neredko pripisana nemškim
iztočnicam, ki omogočajo dovršno in nedovršno vidsko uresničitev: npr.
Senden /…/ po∫lati, poshilati (MD 1592: O3a).
23 Preverjanje listkovnega gradiva, dobljenega s popolnim izpisom protestantskih
del, je pokazalo, da se je v imenovalniku množine splošno uporabljala (različno
pisana) oblika zobje, v rodilniku pa zob. Rodilniško različico, ki se ujema z
obliko, izpričano v slovarju, je mogoče zaslediti le na enem mestu v Dalma-
tinovi Bibliji (1584): ∫im ta roup is njegovih soby isdèrl (DB 1584: I,274b).
24 Dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za tretjo osebo množine
glagola hraniti izkazujejo obliko hranio, v Juričičevi Postilli (1578) pa je dvakrat
zapisana tudi oblika hrane (Ali ijm nyh obla∫tniki inu Shpitalme∫tri iemliu kai nym
∫lishi, inu ijh hudu hrane? (JPo 1578: III,73b).
132
