Page 133 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 133
MAJDA MER[E
Franska deshela (MD 1592: E1a); Brotkorb /…/ krushna korba (MD 1592:
B7a), Aderla∫∫en /…/ na shili pushati (MD 1592: Ab). Tipološka novost
je poimenovanje, sestavljeno iz dveh samostalnikov: Gaißhirt. caprarius.
kosàr pa∫tir (MD 1592: E4a) ali Dantzer /…/ plés mastèr (MD 1592: Cb).
Opisi tipa Vorgänger /…/ ker naprej gré (MD 1592: T4a); Federhans /…/
kir ∫e v∫akorezh vtika (MD 1592: D5b); Liberey. bibliotheca. ker ∫e Buqvi
hranu (MD 1592: I4a); Gläublich /…/ kar ∫e lehku veruje (MD 1592: F2b);
Fähig /…/ kir lahku sapopade (MD 1592: D5b) in drugi so se kot vzorci
pomenskih razlag v slovarskem jeziku ohranili vse do danes.20 Doži-
veli so le nekaj razvojno pogojenih izraznih posodobitev.
Tudi navedeni tipi besednozveznih nadomestil, ki so jih utrdile in
uzavestile večkratne ponovitve, spadajo v sklop slovarsko izkazanih
razlik med soočenimi jeziki, zlasti med nemškim in slovenskim
jezikom, ki sta bila v času in okolju nastanka slovarjev v vplivanjsko
najbolj tesnem medsebojnem stiku.21
4 Z opisi, stalnimi zvezami in zgledi, ki ponazarjajo pomen, so v
omejenem obsegu in posredno izpričane splošno znane slovnične
lastnosti pregibnega besedja: pri samostalniških in pridevniških
besedah so izkazani spol, sklon in število (npr. divji česin – divja roža –
drenovu drevu, gnezda delati, tavžent barti), z njimi pa tudi uvrščenost v
20 Prim. verjeten ’ki se zdi v skladu z resničnostjo’ (SSKJ V, 1991: 406); predhodnik
’kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo’ (SSKJ III,
1979: 997); knjižnica ’prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige’
(SSKJ II, 1975: 352).
21 Nemške samostalniške zloženke, sestavljene iz dveh samostalnikov, od katerih
prvi določa drugega (o sestavinah nemških samostalniških zloženk (»die
Substantivzusammensetzungen«) prim. Duden 1998: 481), nadomeščajo v
slovenskem razdelku slovarjev različni tipi samostalniških besednih zvez
(prim. Toporišič 1982: 41–56). Najpogostejši so: a) slovenski ustreznici drugega
(jedrnega) nemškega samostalnika sledi desni neujemalni prilastek: npr.
Federbu∫ch → pushl perja; b) ustreznici jedrnega nemškega samostalnika sledi
predložna zveza: npr. Oeltrü∫en → droshie od ojla; c) ustreznico jedrnega
nemškega samostalnika spremlja (tvorjeni) levi ujemalni prilastek: Brotkorb
→ krushna korba. Enako strukturirane slovenske besednozvezne ustreznice so
izpričane tudi v Gutsmanovem nemško-slovenskem slovarju iz leta 1789.
Njihovo tipologijo je predstavila Ada Vidovič-Muha (Vidovič-Muha 1997).
131
Franska deshela (MD 1592: E1a); Brotkorb /…/ krushna korba (MD 1592:
B7a), Aderla∫∫en /…/ na shili pushati (MD 1592: Ab). Tipološka novost
je poimenovanje, sestavljeno iz dveh samostalnikov: Gaißhirt. caprarius.
kosàr pa∫tir (MD 1592: E4a) ali Dantzer /…/ plés mastèr (MD 1592: Cb).
Opisi tipa Vorgänger /…/ ker naprej gré (MD 1592: T4a); Federhans /…/
kir ∫e v∫akorezh vtika (MD 1592: D5b); Liberey. bibliotheca. ker ∫e Buqvi
hranu (MD 1592: I4a); Gläublich /…/ kar ∫e lehku veruje (MD 1592: F2b);
Fähig /…/ kir lahku sapopade (MD 1592: D5b) in drugi so se kot vzorci
pomenskih razlag v slovarskem jeziku ohranili vse do danes.20 Doži-
veli so le nekaj razvojno pogojenih izraznih posodobitev.
Tudi navedeni tipi besednozveznih nadomestil, ki so jih utrdile in
uzavestile večkratne ponovitve, spadajo v sklop slovarsko izkazanih
razlik med soočenimi jeziki, zlasti med nemškim in slovenskim
jezikom, ki sta bila v času in okolju nastanka slovarjev v vplivanjsko
najbolj tesnem medsebojnem stiku.21
4 Z opisi, stalnimi zvezami in zgledi, ki ponazarjajo pomen, so v
omejenem obsegu in posredno izpričane splošno znane slovnične
lastnosti pregibnega besedja: pri samostalniških in pridevniških
besedah so izkazani spol, sklon in število (npr. divji česin – divja roža –
drenovu drevu, gnezda delati, tavžent barti), z njimi pa tudi uvrščenost v
20 Prim. verjeten ’ki se zdi v skladu z resničnostjo’ (SSKJ V, 1991: 406); predhodnik
’kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo’ (SSKJ III,
1979: 997); knjižnica ’prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige’
(SSKJ II, 1975: 352).
21 Nemške samostalniške zloženke, sestavljene iz dveh samostalnikov, od katerih
prvi določa drugega (o sestavinah nemških samostalniških zloženk (»die
Substantivzusammensetzungen«) prim. Duden 1998: 481), nadomeščajo v
slovenskem razdelku slovarjev različni tipi samostalniških besednih zvez
(prim. Toporišič 1982: 41–56). Najpogostejši so: a) slovenski ustreznici drugega
(jedrnega) nemškega samostalnika sledi desni neujemalni prilastek: npr.
Federbu∫ch → pushl perja; b) ustreznici jedrnega nemškega samostalnika sledi
predložna zveza: npr. Oeltrü∫en → droshie od ojla; c) ustreznico jedrnega
nemškega samostalnika spremlja (tvorjeni) levi ujemalni prilastek: Brotkorb
→ krushna korba. Enako strukturirane slovenske besednozvezne ustreznice so
izpričane tudi v Gutsmanovem nemško-slovenskem slovarju iz leta 1789.
Njihovo tipologijo je predstavila Ada Vidovič-Muha (Vidovič-Muha 1997).
131
