Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 136
RAZPRAVE, [TUDIJE
valu. Carn: ampaß (MD 1592: A2b); Antwort /…/ antvert, odguvor (MD
1592: A3b); Goldchmid /…/ ∫latár, goldshmid, ∫rebernar (MD 1592: F4a);
Lerch. alauda. skurianez. Cr: lodola. allodola, lodola (MD 1592: I2b) itd.
V vlogi ustreznic pogosto nastopajo tudi starejše izposojenke, ki
običajno izkazujejo večjo vraščenost v slovenski jezik (npr. Kefig /…/
kletka, foglaush (MD 1592: H1a)), ali le rahlo (npr. pisno) podomačene
nemške iztočnice (npr. Fuermann /…/ fuerman, vo∫nik (MD 1592:
E3a)). Čeprav imajo slovenski ustreznični nizi v Megiserjevih slovarjih
praviloma več členov, ki so sopomenski ali vsaj delno pomensko
prekrivni, pa z navedbeno razvrstitvijo ni zanesljivo opozorjeno na
njihovo vlogo v knjižnojezikovni (ali živi) rabi niti na morebitno stilno
različnost.29
Analiza besedja, ki sta ga v besedno zakladnico 16. stoletja prispe-
vala oba slovarja, je pokazala,30 da gre za nove tvorjenke (npr. pozla-
titen, jadren k jadro; bukvarica ’Buchladen’ itd.), za nove besednozvezne
termine, sestavljene bodisi iz že znanih ali iz prvič zapisanih besed
(npr. Leimruth. calamus. limna shiba (MD 1592: I2a)), za besedje s
prepoznavnimi narečnimi potezami; za pogovorno rabljeno, veči-
noma nenevtralno besedje (npr. ajželj ’Haimlich gemach’), za prevzeto
besedje, večinoma površno in do najnujnejše stopnje prilagojeno
slovenskemu jeziku (npr. apt/abbat, popesrati ’bessern oder verbessern’
itd.). Megiserjeva slovarja prinašata tudi vrsto do tedaj še ne zapisanih
poimenovanj, npr. za poklice (ferboltar, furman, volna česar ’carmi-
narius, wüllkratzer, wollenstreich’ itd.), za realije, ki npr. v biblijskih
prevodih niso bile omenjene, ker izvirajo iz drugega naravnega,
kulturnega ali zgodovinskega okolja (npr. številna rastlinska in
živalska imena: artičoka, endivija, breza, jel; brinovka, cajzlica, drozg,
finkovec, forel, gad itd., poimenovanja peciv in jedi: npr. poprtnjak, presta,
mer: gisfas, kvinteljc itd.).
29 Na osnovi popolnih izpisov del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
je bila vzorčno preverjena raba členov niza kovalnik – nakovalo – ampaß.
Pokazalo se je, da je kovalnik naveden le v obeh Megiserjevih slovarjih, nakovalo
je bil splošno rabljeni izraz, ampas pa je bil kot koroški izraz vključen že v
Register, dodan Dalmatinovi Bibliji.
30 Prim. Merše 2006.
134
valu. Carn: ampaß (MD 1592: A2b); Antwort /…/ antvert, odguvor (MD
1592: A3b); Goldchmid /…/ ∫latár, goldshmid, ∫rebernar (MD 1592: F4a);
Lerch. alauda. skurianez. Cr: lodola. allodola, lodola (MD 1592: I2b) itd.
V vlogi ustreznic pogosto nastopajo tudi starejše izposojenke, ki
običajno izkazujejo večjo vraščenost v slovenski jezik (npr. Kefig /…/
kletka, foglaush (MD 1592: H1a)), ali le rahlo (npr. pisno) podomačene
nemške iztočnice (npr. Fuermann /…/ fuerman, vo∫nik (MD 1592:
E3a)). Čeprav imajo slovenski ustreznični nizi v Megiserjevih slovarjih
praviloma več členov, ki so sopomenski ali vsaj delno pomensko
prekrivni, pa z navedbeno razvrstitvijo ni zanesljivo opozorjeno na
njihovo vlogo v knjižnojezikovni (ali živi) rabi niti na morebitno stilno
različnost.29
Analiza besedja, ki sta ga v besedno zakladnico 16. stoletja prispe-
vala oba slovarja, je pokazala,30 da gre za nove tvorjenke (npr. pozla-
titen, jadren k jadro; bukvarica ’Buchladen’ itd.), za nove besednozvezne
termine, sestavljene bodisi iz že znanih ali iz prvič zapisanih besed
(npr. Leimruth. calamus. limna shiba (MD 1592: I2a)), za besedje s
prepoznavnimi narečnimi potezami; za pogovorno rabljeno, veči-
noma nenevtralno besedje (npr. ajželj ’Haimlich gemach’), za prevzeto
besedje, večinoma površno in do najnujnejše stopnje prilagojeno
slovenskemu jeziku (npr. apt/abbat, popesrati ’bessern oder verbessern’
itd.). Megiserjeva slovarja prinašata tudi vrsto do tedaj še ne zapisanih
poimenovanj, npr. za poklice (ferboltar, furman, volna česar ’carmi-
narius, wüllkratzer, wollenstreich’ itd.), za realije, ki npr. v biblijskih
prevodih niso bile omenjene, ker izvirajo iz drugega naravnega,
kulturnega ali zgodovinskega okolja (npr. številna rastlinska in
živalska imena: artičoka, endivija, breza, jel; brinovka, cajzlica, drozg,
finkovec, forel, gad itd., poimenovanja peciv in jedi: npr. poprtnjak, presta,
mer: gisfas, kvinteljc itd.).
29 Na osnovi popolnih izpisov del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
je bila vzorčno preverjena raba členov niza kovalnik – nakovalo – ampaß.
Pokazalo se je, da je kovalnik naveden le v obeh Megiserjevih slovarjih, nakovalo
je bil splošno rabljeni izraz, ampas pa je bil kot koroški izraz vključen že v
Register, dodan Dalmatinovi Bibliji.
30 Prim. Merše 2006.
134
