Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 132
RAZPRAVE, [TUDIJE
besedotvornih modelih (npr. številni samostalniki z abstraktno
vsebino so tvorjeni s pripono -ost: dostojnost, dragost, gnilost; samo-
stalniki, ki označujejo ženski par k moškemu s pripono -(i)ca: kosica
h kos; enako tudi manjšalnice: ladjica k ladja). Iz slovarskih navedkov
je razvidno, da so se zaradi velikih poimenovalnih potreb med funk-
cionalne besednozakladne sestavine uvrščali tudi glagolski kalki (npr.
gori merkati ’zuhören, aufmercken’, goriv∫eti ’auffnemen’). Značilnost
knjižnega jezika 16. stoletja, ki je prav tako slovarsko izpričana, so
besedotvorne različice, ki so večinoma posledica sopomenskosti
besedotvornih obrazil (npr. baržagar – baržager; vrabič (iz Megiserjevih
slovarjev) – vrabčec in vrabčič (besedi je uporabljal Trubar); bukov –
breskva; plešiv – plešast18 itd.). Obrazilo -ar je v obeh Megiserjevih
slovarjih in v knjižnem jeziku 16. stoletja pogosto uporabljeno kot
besedotvorno sredstvo za podomačitev prevzete besede. Npr.: Fechter
/…/ fehtar, shtritar (MD 1592: D5b); Gla∫er /…/ glashar (MD 1592: F2b);
Gerber /…/ vußinar, ledrar (MD 1592: D5b); Bader /…/ padar (MD 1592:
A6b) itd.
Tudi besednozvezna poimenovanja in opisi, ki nadomeščajo in
pomensko približujejo tuje tvorjene iztočnice, hkrati pa polnijo
izrazne vrzeli in kot skladenjske razvezave opravljajo vlogo predsto-
penj novih besednih tvorb, se naslanjajo na modele, ki so jih pri
prevajanju uporabljali slovenski protestantski pisci.19 Razvezava je
odvisna od sestava tvorjenke in od njene besednovrstne pripadnosti.
Nemške zloženke npr. v slovenskih razdelkih slovarjev nadomeščajo
različno strukturirane samostalniške besedne zveze Npr.: Federbu∫ch
/…/ pushl perja (MD 1592: D5b); Oeltrü∫en /…/ droshie od ojla (MD 1592:
L1a); Fechtplatz /…/ mei∫tu k’fehtanju (MD 1592: E1a); Franckreich /…/
18 Beseda plešast je bila prvič navedena že v drugem, to je koroškem stolpcu
Registra iz DB 1584, zapisana pa je tudi v MTh 1603. Besedotvorna različica
plešiv je bila širše poznana, saj je uporabljena v DB 1578 in DB 1584 ter v obeh
Megiserjevih slovarjih.
19 O tem Orožen 1986/87, ki na osnovi primerjave Dalmatinove Biblije z Lutrovo
prevodno predlogo izpostavlja opisne poskuse slovenjenja iz nemščine
prevzetih besed ter opisne načine nadomeščanja nemških tvorjenk (npr.
Armpantlni – ročne rinke; Probirstein – skušnjavni kamen (str. 45) oz. Edelstein –
žlahtni kamen ali Tannenholz – smrekov les (str. 40) in drugi.
130
besedotvornih modelih (npr. številni samostalniki z abstraktno
vsebino so tvorjeni s pripono -ost: dostojnost, dragost, gnilost; samo-
stalniki, ki označujejo ženski par k moškemu s pripono -(i)ca: kosica
h kos; enako tudi manjšalnice: ladjica k ladja). Iz slovarskih navedkov
je razvidno, da so se zaradi velikih poimenovalnih potreb med funk-
cionalne besednozakladne sestavine uvrščali tudi glagolski kalki (npr.
gori merkati ’zuhören, aufmercken’, goriv∫eti ’auffnemen’). Značilnost
knjižnega jezika 16. stoletja, ki je prav tako slovarsko izpričana, so
besedotvorne različice, ki so večinoma posledica sopomenskosti
besedotvornih obrazil (npr. baržagar – baržager; vrabič (iz Megiserjevih
slovarjev) – vrabčec in vrabčič (besedi je uporabljal Trubar); bukov –
breskva; plešiv – plešast18 itd.). Obrazilo -ar je v obeh Megiserjevih
slovarjih in v knjižnem jeziku 16. stoletja pogosto uporabljeno kot
besedotvorno sredstvo za podomačitev prevzete besede. Npr.: Fechter
/…/ fehtar, shtritar (MD 1592: D5b); Gla∫er /…/ glashar (MD 1592: F2b);
Gerber /…/ vußinar, ledrar (MD 1592: D5b); Bader /…/ padar (MD 1592:
A6b) itd.
Tudi besednozvezna poimenovanja in opisi, ki nadomeščajo in
pomensko približujejo tuje tvorjene iztočnice, hkrati pa polnijo
izrazne vrzeli in kot skladenjske razvezave opravljajo vlogo predsto-
penj novih besednih tvorb, se naslanjajo na modele, ki so jih pri
prevajanju uporabljali slovenski protestantski pisci.19 Razvezava je
odvisna od sestava tvorjenke in od njene besednovrstne pripadnosti.
Nemške zloženke npr. v slovenskih razdelkih slovarjev nadomeščajo
različno strukturirane samostalniške besedne zveze Npr.: Federbu∫ch
/…/ pushl perja (MD 1592: D5b); Oeltrü∫en /…/ droshie od ojla (MD 1592:
L1a); Fechtplatz /…/ mei∫tu k’fehtanju (MD 1592: E1a); Franckreich /…/
18 Beseda plešast je bila prvič navedena že v drugem, to je koroškem stolpcu
Registra iz DB 1584, zapisana pa je tudi v MTh 1603. Besedotvorna različica
plešiv je bila širše poznana, saj je uporabljena v DB 1578 in DB 1584 ter v obeh
Megiserjevih slovarjih.
19 O tem Orožen 1986/87, ki na osnovi primerjave Dalmatinove Biblije z Lutrovo
prevodno predlogo izpostavlja opisne poskuse slovenjenja iz nemščine
prevzetih besed ter opisne načine nadomeščanja nemških tvorjenk (npr.
Armpantlni – ročne rinke; Probirstein – skušnjavni kamen (str. 45) oz. Edelstein –
žlahtni kamen ali Tannenholz – smrekov les (str. 40) in drugi.
130
