Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 25
Cvetka Hed`et Tóth
ALBERT SCHWEITZER –
VOLJA DO KULTURE IN ETIKE
1. ESKAPIZEM TREZNEGA IDEALIZMA
Pred nami je nenavadna življenjska zgodba človeka, ki ima člove-
štvu ponuditi marsikaj zglednega. Že dejstva njegovega življenja so
zelo zgovorna in jih nikakor ne moremo odmisliti pri presoji njegovih
številnih del, ki segajo od filozofije religije, estetike, filozofije narave
in etike kot svetovne etike do aktualnih razmišljanj s področja kulture
oziroma medkulturnosti. Po mnenju enega najboljših zdajšnjih
poznavalcev njegove misli, profesorja za filozofijo na univerzi Karls-
ruhe in soizdajatelja Schweitzerjevih del Clausa Günzlerja (roj. 1937),
sta etika in filozofija kulture najpomembnejša prispevka,1 kajti to
dvoje je Schweitzerju osebno največ pomenilo. S tema dvema področ-
jema si je tudi zaslužil trajno mesto v humanistiki novejše dobe –
trajno, čeprav v primerjavi z drugimi imeni seveda še zdaleč ne
prestižno, tudi ne izstopajoče.
Dela z etičnega področja ga zdaj, ko smo očitno v dobi renesanse
etike, omenjajo vse preskromno, tudi takrat, ko je čutiti njegov vpliv.
To nedvomno velja za Hansa Jonasa in njegovo delo Načelo odgovor-
nosti, ki komajda izusti Schweitzerjevo ime. Podobno kot pri številnih
drugih imenih iz sodobne zgodovine filozofije tudi pri Schweitzerju
lahko govorimo o t. i. zamolčanem vplivu njegove misli. Njegov
izrazito individualni pomen dokazuje čistost njegove misli, ki kljub
vsemu učinkuje. Vemo, kako po nepotrebnem so nekatera imena
večkrat in vedno znova omenjana z očitno željo promovirati določena
1 Claus Günzler: Albert Schweitzer. Einführung in sein Denken, Beck, München
1996, str. 7.
23
ALBERT SCHWEITZER –
VOLJA DO KULTURE IN ETIKE
1. ESKAPIZEM TREZNEGA IDEALIZMA
Pred nami je nenavadna življenjska zgodba človeka, ki ima člove-
štvu ponuditi marsikaj zglednega. Že dejstva njegovega življenja so
zelo zgovorna in jih nikakor ne moremo odmisliti pri presoji njegovih
številnih del, ki segajo od filozofije religije, estetike, filozofije narave
in etike kot svetovne etike do aktualnih razmišljanj s področja kulture
oziroma medkulturnosti. Po mnenju enega najboljših zdajšnjih
poznavalcev njegove misli, profesorja za filozofijo na univerzi Karls-
ruhe in soizdajatelja Schweitzerjevih del Clausa Günzlerja (roj. 1937),
sta etika in filozofija kulture najpomembnejša prispevka,1 kajti to
dvoje je Schweitzerju osebno največ pomenilo. S tema dvema področ-
jema si je tudi zaslužil trajno mesto v humanistiki novejše dobe –
trajno, čeprav v primerjavi z drugimi imeni seveda še zdaleč ne
prestižno, tudi ne izstopajoče.
Dela z etičnega področja ga zdaj, ko smo očitno v dobi renesanse
etike, omenjajo vse preskromno, tudi takrat, ko je čutiti njegov vpliv.
To nedvomno velja za Hansa Jonasa in njegovo delo Načelo odgovor-
nosti, ki komajda izusti Schweitzerjevo ime. Podobno kot pri številnih
drugih imenih iz sodobne zgodovine filozofije tudi pri Schweitzerju
lahko govorimo o t. i. zamolčanem vplivu njegove misli. Njegov
izrazito individualni pomen dokazuje čistost njegove misli, ki kljub
vsemu učinkuje. Vemo, kako po nepotrebnem so nekatera imena
večkrat in vedno znova omenjana z očitno željo promovirati določena
1 Claus Günzler: Albert Schweitzer. Einführung in sein Denken, Beck, München
1996, str. 7.
23
