Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 28
RAZPRAVE, [TUDIJE
zavestjo, da kljub vsemu trpljenje lahko zaustavljam.« Tako je sooče-
nje s Schweitzerjevimi deli prijetno, ker nagovarja z optimizmom –
in že zaradi tega mu velja prisluhniti.
Človekova izbira in odločanje sta zelo pomembni dejstvi. In mladi
Albert Schweitzer je stal pred izbiro med glasbo in Svetim pismom, do
katerega je bil ponekod zelo kritičen, celo tako, da je bil deležen
mnogih očitkov, kajti ugotavljal je: »Nova zaveza vsebuje spise, ki so
kljub njihovi vredni in nam dragi vsebini ponarejeni, da so nasproti
tistim, ki to zavoljo ugleda najzgodnejšega krščanstva poskušajo
prikazati, kot nedokazani. Pri tem so se tisti, ki so bili vsega tega
krivi, komajda zavedali, da so storili nekaj napačnega.«8 Da bi se
izognil dogmatičnemu razumevanju svetopisemskih virov, je poudar-
jal pomen zgodovinskih virov, tudi zgodovinskega Jezusa, in podobno
kot Johannes Weiß je Schweitzer v svoji razlagi Nove zaveze v delu
Zgodovina raziskovanja Jezusovega življenja9 zelo izpostavil prvine zgod-
njega krščanstva in dosledne eshatologije,10 ki je poudarjala pomen
upanja.11 V tem je nemajhen razlog za njegov optimistični nazor, ki
ima tako teološke kot filozofske temelje.12 V Uvodu v Sveto pismo Nove
zaveze dobimo tale dragoceni podatek: »Eshatološka šola, ki je nastala
zaradi J. Weissovih del (1892/1900), odgovori brez odlašanja. A.
8 Albert Schweitzer: Aus meinem Leben und Denken, str. 43.
9 Glej Albert Schweitzer: Geschichte der Leben-Jesu-Forschung, Mohr, Tübingen
1913. V delu Aus meinem Leben und Denken (str. 35) dobimo še podatek, da je
Zgodovina raziskovanja Jezusovega življenja izšla prvič z naslovom »Von Reimarus
zu Wrede.« Eine Geschichte der Leben-Jesu-Forschung. 418 strani. 1906 (J.
C. B. Mohr. Tübingen.
10 Še v najnovejšem času smo priče objave tega Schweitzerjevega dela celo v
angleščini. Gl. Albert Schweitzer: The Guest of the Historical Jesus. A Critical Study
of its Progress from Reimarus to Wrede, John Hopkins University Press, Balti-
more 1998.
11 O pomenu upanja in konsekventne eshatologije pri Albertu Schweitzerju tako
v filozofskem kot teološkem kontekstu novejše misli glej Karl Matthäus
Woschitz: Elpis – Hoffnung. Geschichte, Philosophie, Exegese, Theologie eines
Schlüsselbegriffs, Herder, Wien 1979, str. 1–61.
12 O pomenu dosledne eshatologije (A. Loisy in A. Schweitzer) v primerjavi z
uresničeno eshatologijo (C. H. Dodd in F. Glasson) glej podatke v delu Uvod v
Sveto pismo Nove zaveze (ur. August George in Pierre Grelot), Mohorjeva družba,
Celje 1982, str. 217.
26
zavestjo, da kljub vsemu trpljenje lahko zaustavljam.« Tako je sooče-
nje s Schweitzerjevimi deli prijetno, ker nagovarja z optimizmom –
in že zaradi tega mu velja prisluhniti.
Človekova izbira in odločanje sta zelo pomembni dejstvi. In mladi
Albert Schweitzer je stal pred izbiro med glasbo in Svetim pismom, do
katerega je bil ponekod zelo kritičen, celo tako, da je bil deležen
mnogih očitkov, kajti ugotavljal je: »Nova zaveza vsebuje spise, ki so
kljub njihovi vredni in nam dragi vsebini ponarejeni, da so nasproti
tistim, ki to zavoljo ugleda najzgodnejšega krščanstva poskušajo
prikazati, kot nedokazani. Pri tem so se tisti, ki so bili vsega tega
krivi, komajda zavedali, da so storili nekaj napačnega.«8 Da bi se
izognil dogmatičnemu razumevanju svetopisemskih virov, je poudar-
jal pomen zgodovinskih virov, tudi zgodovinskega Jezusa, in podobno
kot Johannes Weiß je Schweitzer v svoji razlagi Nove zaveze v delu
Zgodovina raziskovanja Jezusovega življenja9 zelo izpostavil prvine zgod-
njega krščanstva in dosledne eshatologije,10 ki je poudarjala pomen
upanja.11 V tem je nemajhen razlog za njegov optimistični nazor, ki
ima tako teološke kot filozofske temelje.12 V Uvodu v Sveto pismo Nove
zaveze dobimo tale dragoceni podatek: »Eshatološka šola, ki je nastala
zaradi J. Weissovih del (1892/1900), odgovori brez odlašanja. A.
8 Albert Schweitzer: Aus meinem Leben und Denken, str. 43.
9 Glej Albert Schweitzer: Geschichte der Leben-Jesu-Forschung, Mohr, Tübingen
1913. V delu Aus meinem Leben und Denken (str. 35) dobimo še podatek, da je
Zgodovina raziskovanja Jezusovega življenja izšla prvič z naslovom »Von Reimarus
zu Wrede.« Eine Geschichte der Leben-Jesu-Forschung. 418 strani. 1906 (J.
C. B. Mohr. Tübingen.
10 Še v najnovejšem času smo priče objave tega Schweitzerjevega dela celo v
angleščini. Gl. Albert Schweitzer: The Guest of the Historical Jesus. A Critical Study
of its Progress from Reimarus to Wrede, John Hopkins University Press, Balti-
more 1998.
11 O pomenu upanja in konsekventne eshatologije pri Albertu Schweitzerju tako
v filozofskem kot teološkem kontekstu novejše misli glej Karl Matthäus
Woschitz: Elpis – Hoffnung. Geschichte, Philosophie, Exegese, Theologie eines
Schlüsselbegriffs, Herder, Wien 1979, str. 1–61.
12 O pomenu dosledne eshatologije (A. Loisy in A. Schweitzer) v primerjavi z
uresničeno eshatologijo (C. H. Dodd in F. Glasson) glej podatke v delu Uvod v
Sveto pismo Nove zaveze (ur. August George in Pierre Grelot), Mohorjeva družba,
Celje 1982, str. 217.
26
