Page 272 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 272
PREVODI
jih spoštovali kot enoumno, občo krščansko vero in izpoved pravo-
verne in resnične Cerkve, namreč apostolski, nikejski in atanazijanski
symbolon, se priznavamo k njim in s tem zavračamo vse zmotne
nauke in pa nauke, ki so bili v oporeki z njimi vpeljani v Božjo Cerkev.
3. Kar pa zadeva ločitev v zadevah vere v naši dobi, imamo za
enoumen konsenz in pojasnitev naše krščanske vere in izpovedi –
posebno zoper papeštvo in njegovo napačno službo Božjo, službo
malikom, praznoverje in zoper druge sekte – naš točasni symbolon:
prvo, nespremenjeno Augsburško veroizpoved, ki je bila izročena
cesarju Karlu V. v Augsburgu leta 1530 na velikem državnem shodu
(državnem zboru), z njo tudi apologijo in artikule, ki so bili pred-
stavljeni v Schmalkaldenu leta 1537 in so jih podpisali najuglednejši
tedanji teologi.
In ker takšne stvari zadevajo tudi preprostega laika in njegovo
zveličanje, se priznavamo tudi k Malemu in Velikemu katekizmu dr.
Luthra, kot sta zapisana v Luthrovih knjigah, in pa k Bibliji za laike,
v kateri je strnjeno vse, kar je v Sv. Pismu izčrpno obravnavano in kar
mora kristjan nujno vedeti za svoje zveličanje.
Po tem napotilu naj bodo – kot je bilo zgoraj povedano – obliko-
vani vsi nauki, in kar jim oporeka in je zoper enoumno pojasnitev
naše vere, bodi zavrženo in prekleto.
Izpovedi (symbola) niso – kot Sv. Pismo – sodniki v vprašanjih vere,
temveč pričevanje in razlaganje vere
Na ta način ostane ohranjen razloček med Sv. Pismom Starega in
Novega testamenta in vsemi drugimi spisi, in le Sv. Pismo ostane edini
sodnik in edino pravilo in vodilo (iudex, norma et regula), po katerem
kot edinem preskusnem kamnu (Lydius lapis2 ) je treba meriti in
presojati vse nauke, ali so dobri ali zli, pravilni ali napačni.
Druga symbola pa in uporabljani spisi niso sodnik kot Sv. Pismo,
temveč zgolj pričevanje in pojasnilo vere, kako so v zadevni dobi
takrat živeči v Cerkvi Božji v spornih artikulih razumeli in razlagali
Sv. Pismo ter zavrgli in prekleli nauk, ki mu je oporekal.
2 Pomen te prispodobe: Preskusni kamen ali zlatarsko oslico so uporabljali za
ugotavljanje fine vsebnosti žlahtnih kovin v zlitinah.
270
jih spoštovali kot enoumno, občo krščansko vero in izpoved pravo-
verne in resnične Cerkve, namreč apostolski, nikejski in atanazijanski
symbolon, se priznavamo k njim in s tem zavračamo vse zmotne
nauke in pa nauke, ki so bili v oporeki z njimi vpeljani v Božjo Cerkev.
3. Kar pa zadeva ločitev v zadevah vere v naši dobi, imamo za
enoumen konsenz in pojasnitev naše krščanske vere in izpovedi –
posebno zoper papeštvo in njegovo napačno službo Božjo, službo
malikom, praznoverje in zoper druge sekte – naš točasni symbolon:
prvo, nespremenjeno Augsburško veroizpoved, ki je bila izročena
cesarju Karlu V. v Augsburgu leta 1530 na velikem državnem shodu
(državnem zboru), z njo tudi apologijo in artikule, ki so bili pred-
stavljeni v Schmalkaldenu leta 1537 in so jih podpisali najuglednejši
tedanji teologi.
In ker takšne stvari zadevajo tudi preprostega laika in njegovo
zveličanje, se priznavamo tudi k Malemu in Velikemu katekizmu dr.
Luthra, kot sta zapisana v Luthrovih knjigah, in pa k Bibliji za laike,
v kateri je strnjeno vse, kar je v Sv. Pismu izčrpno obravnavano in kar
mora kristjan nujno vedeti za svoje zveličanje.
Po tem napotilu naj bodo – kot je bilo zgoraj povedano – obliko-
vani vsi nauki, in kar jim oporeka in je zoper enoumno pojasnitev
naše vere, bodi zavrženo in prekleto.
Izpovedi (symbola) niso – kot Sv. Pismo – sodniki v vprašanjih vere,
temveč pričevanje in razlaganje vere
Na ta način ostane ohranjen razloček med Sv. Pismom Starega in
Novega testamenta in vsemi drugimi spisi, in le Sv. Pismo ostane edini
sodnik in edino pravilo in vodilo (iudex, norma et regula), po katerem
kot edinem preskusnem kamnu (Lydius lapis2 ) je treba meriti in
presojati vse nauke, ali so dobri ali zli, pravilni ali napačni.
Druga symbola pa in uporabljani spisi niso sodnik kot Sv. Pismo,
temveč zgolj pričevanje in pojasnilo vere, kako so v zadevni dobi
takrat živeči v Cerkvi Božji v spornih artikulih razumeli in razlagali
Sv. Pismo ter zavrgli in prekleli nauk, ki mu je oporekal.
2 Pomen te prispodobe: Preskusni kamen ali zlatarsko oslico so uporabljali za
ugotavljanje fine vsebnosti žlahtnih kovin v zlitinah.
270
