Page 273 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 273
FORMULA SOGLASJA 1577
Artikul 1
O IZVIRNEM GREHU
[A.] Stanje kontroverze. Glavno vprašanje tega razkola
Ali je izvirni greh pravzaprav in brez vsakega razločka pokvarjena
narava, substanca in bistvo človeka ali pa vsaj [pokvarjen] najod-
ličnejši in najboljši del njegovega bistva, namreč umna duša sama v
svoji najvišji stopnji in najvišjih močeh?3
Ali pa je tudi po padcu neki razloček med substanco, naravo,
bistvom, telesom, dušo človeka in pa izvirnim grehom na ta način,
da je narava nekaj drugega kot izvirni greh, ki tiči v pokvarjeni naravi
in kvari naravo?
[B.] Affirmativa4
Čisti nauk, vera in izpoved v skladu s poprej omenjenim vodilom
in sumarično pojasnitvijo
Človek tudi kot grešnik ostaja Božji stvor. Med človekovo naravo in
pokvarjenostjo, ki v njej tiči, je treba razlikovati.
1. Mi verujemo, učimo in izpovedujemo, da je razloček med
človekovo naravo, ne samo, kakor je bila v začetku od Boga ustvarjena
čista in sveta brez greha, temveč tudi kakor jo imamo zdaj po padcu
3 Tako stališče o izvirnem grehu (peccatum originis) ima teolog M. Flacius
Illyricus (Vlašić/Vlačić, †1575). V medluteranskih sporih okoli sredine 16.
stoletja je Flacius trdil, da je s padcem v greh izvirni greh postal substanca
(bistvo) človeške narave ali pa je vsaj inficiral odločilne gonilne moči v človeku;
človek, češ, po padcu ni več po Božji podobi, postal je po hudičevi podobi.
Človek tu neha biti dobra Božja stvaritev. Odrešenje je temu ustrezno za Flacija
neko stvarjenje iz nič. Njegov nasprotnik v sporu je bil V. Strigel, za katerega
greh ni substanca, temveč le akcidens človeške narave. Z akcidenco (accidens)
je mišljena pri-tika, naključno (ad + cadere) kake stvari, torej tisto, kar ji ne
pripada nujno, temveč le naključno, ne spada k njenemu bistvu, temveč lahko
tudi odpade. Drugače je s substanco (substantia) ali bistvom kake stvari.
Po Flaciju je grešnik odmrl od dobrega in je mrtev. Po Striglu je samo bolan.
4 V paru affirmativa ter negativa označuje affirmativa teze, ki jih velja sprejeti,
negativa pa teze, ki jih je treba zavreči
271
Artikul 1
O IZVIRNEM GREHU
[A.] Stanje kontroverze. Glavno vprašanje tega razkola
Ali je izvirni greh pravzaprav in brez vsakega razločka pokvarjena
narava, substanca in bistvo človeka ali pa vsaj [pokvarjen] najod-
ličnejši in najboljši del njegovega bistva, namreč umna duša sama v
svoji najvišji stopnji in najvišjih močeh?3
Ali pa je tudi po padcu neki razloček med substanco, naravo,
bistvom, telesom, dušo človeka in pa izvirnim grehom na ta način,
da je narava nekaj drugega kot izvirni greh, ki tiči v pokvarjeni naravi
in kvari naravo?
[B.] Affirmativa4
Čisti nauk, vera in izpoved v skladu s poprej omenjenim vodilom
in sumarično pojasnitvijo
Človek tudi kot grešnik ostaja Božji stvor. Med človekovo naravo in
pokvarjenostjo, ki v njej tiči, je treba razlikovati.
1. Mi verujemo, učimo in izpovedujemo, da je razloček med
človekovo naravo, ne samo, kakor je bila v začetku od Boga ustvarjena
čista in sveta brez greha, temveč tudi kakor jo imamo zdaj po padcu
3 Tako stališče o izvirnem grehu (peccatum originis) ima teolog M. Flacius
Illyricus (Vlašić/Vlačić, †1575). V medluteranskih sporih okoli sredine 16.
stoletja je Flacius trdil, da je s padcem v greh izvirni greh postal substanca
(bistvo) človeške narave ali pa je vsaj inficiral odločilne gonilne moči v človeku;
človek, češ, po padcu ni več po Božji podobi, postal je po hudičevi podobi.
Človek tu neha biti dobra Božja stvaritev. Odrešenje je temu ustrezno za Flacija
neko stvarjenje iz nič. Njegov nasprotnik v sporu je bil V. Strigel, za katerega
greh ni substanca, temveč le akcidens človeške narave. Z akcidenco (accidens)
je mišljena pri-tika, naključno (ad + cadere) kake stvari, torej tisto, kar ji ne
pripada nujno, temveč le naključno, ne spada k njenemu bistvu, temveč lahko
tudi odpade. Drugače je s substanco (substantia) ali bistvom kake stvari.
Po Flaciju je grešnik odmrl od dobrega in je mrtev. Po Striglu je samo bolan.
4 V paru affirmativa ter negativa označuje affirmativa teze, ki jih velja sprejeti,
negativa pa teze, ki jih je treba zavreči
271
