Page 278 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 278
PREVODI
Artikul 2
O SVOBODNI VOLJI
[A.] Stanje kontroverze. Glavno vprašanje tega razkola
Vtem ko nahajamo človekovo voljo v štirih različnih stanjih,
namreč 1) pred padcem, 2) po padcu, 3) po prerojenju, 4) po vstajenju
mesa, je glavno vprašanje zgolj to po človekovi volji in zmožnosti v
drugem stanju: katere moči [človek] ima v duhovnih stvareh sam od
sebe – po padcu naših prvih staršev in pred svojim prerojenjem – in
ali se more s pomočjo lastnih moči, preden je bil prerojen z Duhom
Božjim, napotiti k Božji milosti in nanjo pripraviti in ali more sprejeti
milost, ponujeno po Sv. Duhu v besedi in pa v sv. zakramentih ali ne?
[B.] Affirmativa: Čisti nauk Božje besede o tem artikulu
Ker je naravni človek duhovno mrtev, se ne more sam zbuditi k duhov-
nemu življenju, samo milost Božja ga lahko oživi po Sv. Duhu.
1. Iz tega je naš nauk, naša vera in naše izpovedovanje, da je
človekov razum in um v duhovnih stvareh (in rebus spiritualibus)
slep in ničesar ne razume po lastnih močeh17, kakor je pisano (1 Kor
2:14): »Naravni človek ne čuje ničesar od Božjega Duha; to mu je
norost in tega ne more spoznati, zakaj to mora biti presojano du-
hovno.«18
17 Solida declaratio Formule soglasja pravi, da naravni (neodrešeni) človek »v
zunanjih, posvetnih stvareh« (in rebus externis et civilibus) more »razumeti
dobro ali zlo ali prostovoljno storiti ali opustiti« (v 2. artikulu št. 19), ima
celo »nejasno iskrico spoznanja, da je neki Bog, kakor tudi … o nauku Postave«
(prav tam, št. 9). Ni »kamen ali štor« (lapis aut truncus), ima »razum in voljo«
(prav tam, št. 59) in se lahko zapre pred Božjo milostjo, kakor že je ne more
usvojiti.
18 Luther prevaja: »Der natürliche mensch aber vernimpt nichts vom Geist Got-
tes / Es ist jm eine torheit / vnd kan es nicht erkennen / denn es mus geistlich
gerichtet sein.« Grški psychikos de anthropos je Luther prevedel z »der
natürliche mensch« in dodal na robu razlago: »Naravni človek je, kakršen je
zunaj milosti, tudi [če je] najbolje opremljen z vsem umom, vednostjo [kunst],
čuti in zmožnostjo.« Naša predloga spreminja konec takole: »in ne more tega
276
Artikul 2
O SVOBODNI VOLJI
[A.] Stanje kontroverze. Glavno vprašanje tega razkola
Vtem ko nahajamo človekovo voljo v štirih različnih stanjih,
namreč 1) pred padcem, 2) po padcu, 3) po prerojenju, 4) po vstajenju
mesa, je glavno vprašanje zgolj to po človekovi volji in zmožnosti v
drugem stanju: katere moči [človek] ima v duhovnih stvareh sam od
sebe – po padcu naših prvih staršev in pred svojim prerojenjem – in
ali se more s pomočjo lastnih moči, preden je bil prerojen z Duhom
Božjim, napotiti k Božji milosti in nanjo pripraviti in ali more sprejeti
milost, ponujeno po Sv. Duhu v besedi in pa v sv. zakramentih ali ne?
[B.] Affirmativa: Čisti nauk Božje besede o tem artikulu
Ker je naravni človek duhovno mrtev, se ne more sam zbuditi k duhov-
nemu življenju, samo milost Božja ga lahko oživi po Sv. Duhu.
1. Iz tega je naš nauk, naša vera in naše izpovedovanje, da je
človekov razum in um v duhovnih stvareh (in rebus spiritualibus)
slep in ničesar ne razume po lastnih močeh17, kakor je pisano (1 Kor
2:14): »Naravni človek ne čuje ničesar od Božjega Duha; to mu je
norost in tega ne more spoznati, zakaj to mora biti presojano du-
hovno.«18
17 Solida declaratio Formule soglasja pravi, da naravni (neodrešeni) človek »v
zunanjih, posvetnih stvareh« (in rebus externis et civilibus) more »razumeti
dobro ali zlo ali prostovoljno storiti ali opustiti« (v 2. artikulu št. 19), ima
celo »nejasno iskrico spoznanja, da je neki Bog, kakor tudi … o nauku Postave«
(prav tam, št. 9). Ni »kamen ali štor« (lapis aut truncus), ima »razum in voljo«
(prav tam, št. 59) in se lahko zapre pred Božjo milostjo, kakor že je ne more
usvojiti.
18 Luther prevaja: »Der natürliche mensch aber vernimpt nichts vom Geist Got-
tes / Es ist jm eine torheit / vnd kan es nicht erkennen / denn es mus geistlich
gerichtet sein.« Grški psychikos de anthropos je Luther prevedel z »der
natürliche mensch« in dodal na robu razlago: »Naravni človek je, kakršen je
zunaj milosti, tudi [če je] najbolje opremljen z vsem umom, vednostjo [kunst],
čuti in zmožnostjo.« Naša predloga spreminja konec takole: »in ne more tega
276
