Page 293 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 293
FORMULA SOGLASJA 1577
gledišča ne potrebujejo –, ker še niso prišli do razuma. [Prekrščevalci]
tako zametujejo ves nauk o izvirnem/dednem grehu in kar je z njim
povezano.50
5. Da naj se otroci ne krščujejo, dokler niso prišli do razuma in
lahko sami izpovedujejo svojo vero.51
6. Da so otroci kristjanov, zato ker so rojeni od krščanskih in
vernih staršev, sveti tudi brez krsta in pred njim. Tudi iz tega razloga
[prekrščevalci] ne spoštujejo otroškega krsta in ga ne zahtevajo – v
nasprotju z izrecno besedo Božje obljube, ki se nanaša edino na tiste,
ki se drže njegove zaveze in je ne zaničujejo (1 Mz 17:2–12).
7. Da ni nobena prava krščanska občina tista, v kateri še najdeš
grešnike.52
[…]
Nevzdržni artikuli [prekrščevalcev] v državi
[Obsojamo nauke prekrščevalcev]:
1. Da gosposka v Novem testamentu ni Bogu všečen stan.
2. Da človek-kristjan ne more z dobro, zdravo vestjo opravljati
oblastne funkcije ali upravljati.
3. Da kristjan ne more z zdravo vestjo v ustreznih zadevah upo-
rabljati oblastne funkcije zoper hudobneže in tudi ne podložniki
klicati silo, ki jo oblast ima in jo je sprejela od Boga, v svoje varstvo in
zaščito.
[…]
50 Po reformatorskem nauku so tudi otročiči vpleteni v izvirni (dedni) greh,
čeprav še niso mogli zagrešiti nobenih storjenih grehov. Z dednim – bolje:
prvotnim ali izvirnim – grehom ni mišljena biološka dedna masa, temveč
se tako opisuje dejstvo: Zlo je več kot moje lastno dejanje, je neizbežna uso-
jenost, iz katere se ne morem osvoboditi z lastnimi močmi. Izvirni greh
pomeni: obstoji usodna vpletenost v zlu s človeštvom, v katero sem bil rojen.
Prekrščevalci so imeli poplitveno pojmovanje greha, ki so ga našli v
poznosrednjeveški teologiji.
51 Reformatorski nauk pravi, da je krst Božje delo, vera pa sprejemanje Božje
milosti. Otroci lahko sprejmejo milost.
52 Po reformatorskem nauku je Cerkev občestvo opravičenih grešnikov, ne pa
občestvo perfektov.
291
gledišča ne potrebujejo –, ker še niso prišli do razuma. [Prekrščevalci]
tako zametujejo ves nauk o izvirnem/dednem grehu in kar je z njim
povezano.50
5. Da naj se otroci ne krščujejo, dokler niso prišli do razuma in
lahko sami izpovedujejo svojo vero.51
6. Da so otroci kristjanov, zato ker so rojeni od krščanskih in
vernih staršev, sveti tudi brez krsta in pred njim. Tudi iz tega razloga
[prekrščevalci] ne spoštujejo otroškega krsta in ga ne zahtevajo – v
nasprotju z izrecno besedo Božje obljube, ki se nanaša edino na tiste,
ki se drže njegove zaveze in je ne zaničujejo (1 Mz 17:2–12).
7. Da ni nobena prava krščanska občina tista, v kateri še najdeš
grešnike.52
[…]
Nevzdržni artikuli [prekrščevalcev] v državi
[Obsojamo nauke prekrščevalcev]:
1. Da gosposka v Novem testamentu ni Bogu všečen stan.
2. Da človek-kristjan ne more z dobro, zdravo vestjo opravljati
oblastne funkcije ali upravljati.
3. Da kristjan ne more z zdravo vestjo v ustreznih zadevah upo-
rabljati oblastne funkcije zoper hudobneže in tudi ne podložniki
klicati silo, ki jo oblast ima in jo je sprejela od Boga, v svoje varstvo in
zaščito.
[…]
50 Po reformatorskem nauku so tudi otročiči vpleteni v izvirni (dedni) greh,
čeprav še niso mogli zagrešiti nobenih storjenih grehov. Z dednim – bolje:
prvotnim ali izvirnim – grehom ni mišljena biološka dedna masa, temveč
se tako opisuje dejstvo: Zlo je več kot moje lastno dejanje, je neizbežna uso-
jenost, iz katere se ne morem osvoboditi z lastnimi močmi. Izvirni greh
pomeni: obstoji usodna vpletenost v zlu s človeštvom, v katero sem bil rojen.
Prekrščevalci so imeli poplitveno pojmovanje greha, ki so ga našli v
poznosrednjeveški teologiji.
51 Reformatorski nauk pravi, da je krst Božje delo, vera pa sprejemanje Božje
milosti. Otroci lahko sprejmejo milost.
52 Po reformatorskem nauku je Cerkev občestvo opravičenih grešnikov, ne pa
občestvo perfektov.
291
