Page 99 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 99
GORAZD ANDREJ^
kih uporov Thomasom Müntzerjem v letih 1524–25 je zgodovinsko
napačno, dolgujemo pa takšno pojmovanje Heinrichu Bullingerju,
Zwinglijevem nasledniku v Zürichu. Bullinger je v svojem delu Vzpon
Anabaptistov (Der Wiedertöufferen Ursprung), izdanem leta 1560, prvi
spisal zgodnjo zgodovino anabaptistov. Tako Zwingli kot Bullinger
sta skupaj z vsemi drugimi predstavniki magisterijske reformacije
štela anabaptiste za grožnjo in nevarno herezo, ki jo je treba zatreti
ali pa njene predstavnike izgnati. Po tragediji v Münstru je Bullinger
v želji, da züriško reformacijo očisti vseh očitkov, češ da je bila
povezana z nastankom anabaptizma, povezal anabaptiste z vodjem
kmečkih uporov Müntzerjem – čeprav je v zgodnejših spisih trdil, da
se je anabaptizem začel v Zürichu brez povezave z Müntzerjem.
Sodobni zgodovinarji reformacije, predsvem strokovnjaki za anabap-
tistično gibanje, se strinjajo, da Bullingerjevo povezovanje nastanka
anabaptistov z Müntzerjem nima zgodovinske vrednosti.3
Začetki anabaptizma
Začetki anabaptizma kot reformacijskega gibanja so bili povezani
z reformacijo v Zürichu pod vodstvom Huldrycha Zwinglija. Med
časom znanih züriških disputacij med letoma 1522 in 1525 je Zwingli
na javnih razpravah pred knezi in mnogimi prebivalci kantona skupaj
s svojimi somišljeniki in študenti zagovarjal proces reformacije v
züriški cerkvi na temelju Svetega pisma. Skupina sedmih Zwinglijevih
sodelavcev reformatorjev je v času teh disputacij prišla do prepričanja,
da Zwingli v reformiranju krščanstva ni pripravljen iti do konca, prav
do novozaveznega zgleda. Na začetku je bil predmet spora odprav-
ljanje maše (kako hitro naj bi mašo kot nesvetopisemski in teološko
napačen obred prepovedali opravljati), kmalu pa tudi zasebna last-
3 Primera z navajanjem mnogih drugih strokovanjakov sta Estep in Williams
(Estep, 1995:194–195, Williams, 1962:203). Prvi pomemben sodobnejši stro-
kovnjak, ki je zavrgel Bullingerjevo tezo, je bil na prehodu iz devetnajsetega v
dvajseto stoletje Ernst Troeltsch (prim. Estep, 1995:195). Troeltsch je v svoji
analizi vpliva protestantizma na razvoj moderne družbe poudaril velik pomen
anabaptistov ter drugih sorodnih gibanj 16. in 17. stoletja pri razvoju
pojmovanja verske svobode, ločitve cerkve od države in personalizacije religije.
(prim. Kerševan, 2001:9–14).
97
kih uporov Thomasom Müntzerjem v letih 1524–25 je zgodovinsko
napačno, dolgujemo pa takšno pojmovanje Heinrichu Bullingerju,
Zwinglijevem nasledniku v Zürichu. Bullinger je v svojem delu Vzpon
Anabaptistov (Der Wiedertöufferen Ursprung), izdanem leta 1560, prvi
spisal zgodnjo zgodovino anabaptistov. Tako Zwingli kot Bullinger
sta skupaj z vsemi drugimi predstavniki magisterijske reformacije
štela anabaptiste za grožnjo in nevarno herezo, ki jo je treba zatreti
ali pa njene predstavnike izgnati. Po tragediji v Münstru je Bullinger
v želji, da züriško reformacijo očisti vseh očitkov, češ da je bila
povezana z nastankom anabaptizma, povezal anabaptiste z vodjem
kmečkih uporov Müntzerjem – čeprav je v zgodnejših spisih trdil, da
se je anabaptizem začel v Zürichu brez povezave z Müntzerjem.
Sodobni zgodovinarji reformacije, predsvem strokovnjaki za anabap-
tistično gibanje, se strinjajo, da Bullingerjevo povezovanje nastanka
anabaptistov z Müntzerjem nima zgodovinske vrednosti.3
Začetki anabaptizma
Začetki anabaptizma kot reformacijskega gibanja so bili povezani
z reformacijo v Zürichu pod vodstvom Huldrycha Zwinglija. Med
časom znanih züriških disputacij med letoma 1522 in 1525 je Zwingli
na javnih razpravah pred knezi in mnogimi prebivalci kantona skupaj
s svojimi somišljeniki in študenti zagovarjal proces reformacije v
züriški cerkvi na temelju Svetega pisma. Skupina sedmih Zwinglijevih
sodelavcev reformatorjev je v času teh disputacij prišla do prepričanja,
da Zwingli v reformiranju krščanstva ni pripravljen iti do konca, prav
do novozaveznega zgleda. Na začetku je bil predmet spora odprav-
ljanje maše (kako hitro naj bi mašo kot nesvetopisemski in teološko
napačen obred prepovedali opravljati), kmalu pa tudi zasebna last-
3 Primera z navajanjem mnogih drugih strokovanjakov sta Estep in Williams
(Estep, 1995:194–195, Williams, 1962:203). Prvi pomemben sodobnejši stro-
kovnjak, ki je zavrgel Bullingerjevo tezo, je bil na prehodu iz devetnajsetega v
dvajseto stoletje Ernst Troeltsch (prim. Estep, 1995:195). Troeltsch je v svoji
analizi vpliva protestantizma na razvoj moderne družbe poudaril velik pomen
anabaptistov ter drugih sorodnih gibanj 16. in 17. stoletja pri razvoju
pojmovanja verske svobode, ločitve cerkve od države in personalizacije religije.
(prim. Kerševan, 2001:9–14).
97
