Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 100
RAZPRAVE, [TUDIJE
nina nasproti skupni lastnini vernikov in krščevanje otrok nasproti
krščevanja odraslih. Opaznejši člani te skupine so bili Felix Manz,
Conrad Grebel in Baltasar Hubmeier. Slednji je kasneje postal eden
najpomembnejših anabaptističnih teologov ter je vodil anabaptiste v
mestih Waldshut in Nikolsburg, vsi trije pa so v preganjanjih, ki so
sledila, umrli že v tistem desetletju. Zwingliju, ki je pred letom 1524
tudi sam imel pomisleke zoper krščevanje otrok, je Hubmeier očital
nekonsistetnost in zapuščanje idealov reformacije zaradi političnih
razlogov. Skupina reformatorjev, ki so bili razočarani nad Zwinglijem,
se je začela v Zürichu posebej zbirati po domovih na molitvenih
sestankih ter preučevanjih Svetega pisma. Leta 1525 so njeni pripadniki
sprejeli krst odraslih oseb kot edini legitimni in svetopisemski način
krsta in istega leta naredili korak od teorije k praksi: kot odrasli
verniki so se dali (ponovno, a po njihovem prepričanju komaj sedaj
prvič zares) krstiti.
Zwingli je svoje prejšnje sodelavce prvi slabšalno označil za »ana-
baptiste« oziroma prekrščevalce (Wiedertäufer), jih s pomočjo oblasti
obsodil hereze in dosegel njihov izgon iz züriškega kantona, če se ne
nehajo zbirati. Anabaptistično gibanje se je začelo bliskovito širiti po
züriški okolici, čeprav je bilo že na začetku močno preganjano. Drugi
izvor anabaptizma je bil v istem desetletju v južni Nemčiji, od koder
so se razne anabaptistične smeri (predvsem so se delili na pacifistične
skupine ter na tiste, ki so dovoljevali uporabo orožja v obrambi
domovine in za vzdrževanje družbenega reda) širile tudi na sever, do
Nizozemske, kjer je anabaptizem kljub silnem preganjanju doživel
ponovni razcvet v drugi polovici šestnajstega stoletja.
VEROVANJA ANABAPTISTOV IN DOKTRINA O LOČITVI
CERKVE IN DRŽAVE
Osnovna verovanja anabaptistov
Čeprav pri anabaptistih ne moremo govoriti o enotnosti doktrine
ter se teologi težko odločijo celo o tem, katera je osrednja doktrina
anabaptistične teologije, lahko za velik del anabaptistov 16. stoletja
ugotovimo vzorec nekaterih osnovnih verovanj. Kot vodilo nam lahko
98
nina nasproti skupni lastnini vernikov in krščevanje otrok nasproti
krščevanja odraslih. Opaznejši člani te skupine so bili Felix Manz,
Conrad Grebel in Baltasar Hubmeier. Slednji je kasneje postal eden
najpomembnejših anabaptističnih teologov ter je vodil anabaptiste v
mestih Waldshut in Nikolsburg, vsi trije pa so v preganjanjih, ki so
sledila, umrli že v tistem desetletju. Zwingliju, ki je pred letom 1524
tudi sam imel pomisleke zoper krščevanje otrok, je Hubmeier očital
nekonsistetnost in zapuščanje idealov reformacije zaradi političnih
razlogov. Skupina reformatorjev, ki so bili razočarani nad Zwinglijem,
se je začela v Zürichu posebej zbirati po domovih na molitvenih
sestankih ter preučevanjih Svetega pisma. Leta 1525 so njeni pripadniki
sprejeli krst odraslih oseb kot edini legitimni in svetopisemski način
krsta in istega leta naredili korak od teorije k praksi: kot odrasli
verniki so se dali (ponovno, a po njihovem prepričanju komaj sedaj
prvič zares) krstiti.
Zwingli je svoje prejšnje sodelavce prvi slabšalno označil za »ana-
baptiste« oziroma prekrščevalce (Wiedertäufer), jih s pomočjo oblasti
obsodil hereze in dosegel njihov izgon iz züriškega kantona, če se ne
nehajo zbirati. Anabaptistično gibanje se je začelo bliskovito širiti po
züriški okolici, čeprav je bilo že na začetku močno preganjano. Drugi
izvor anabaptizma je bil v istem desetletju v južni Nemčiji, od koder
so se razne anabaptistične smeri (predvsem so se delili na pacifistične
skupine ter na tiste, ki so dovoljevali uporabo orožja v obrambi
domovine in za vzdrževanje družbenega reda) širile tudi na sever, do
Nizozemske, kjer je anabaptizem kljub silnem preganjanju doživel
ponovni razcvet v drugi polovici šestnajstega stoletja.
VEROVANJA ANABAPTISTOV IN DOKTRINA O LOČITVI
CERKVE IN DRŽAVE
Osnovna verovanja anabaptistov
Čeprav pri anabaptistih ne moremo govoriti o enotnosti doktrine
ter se teologi težko odločijo celo o tem, katera je osrednja doktrina
anabaptistične teologije, lahko za velik del anabaptistov 16. stoletja
ugotovimo vzorec nekaterih osnovnih verovanj. Kot vodilo nam lahko
98
