Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 115
NENAD H. VITOROVI]
ZA SKLEP
Če strnemo dosedanje ugotovitve, lahko rečemo, da v Trubarjevi
interpretaciji ne najdemo sledi sovražnosti do Judov. Trubar ne
uporablja alternativnih poimenovanj za judovske kristjane, ampak
tako apostole kot poznejše spreobrnjence imenuje Jude. Res pa je, da
izraz Judje rabi v različnih pomenskih registrih – enako kot to
počneta Janez in Pavel v svojih spisih – kar površne bralce, ki ne
upoštevajo konteksta, lahko pripelje do napačnih (in nujno proti-
slovnih) zaključkov. Toda pri Trubarju nikjer ni videti, da bi katerikoli
drug narod (slovenski, hrvaški, nemški itn.) bil kakorkoli »na bolj-
šem« od Judov. Na podlagi novozaveznih spisov Trubar judaizem
seveda uvršča med krive nauke, ki nasprotujejo evangeliju, in ga tako
tudi obravnava, toda nikakor ne misli, da bi Judje kot ljudstvo za
evangelij bili manj dojemljivi. Tudi pri vseh drugih narodih prevla-
dujejo namreč bodisi krivoverci37 bodisi »hinavci«, t.j. kristjani, ki to
niso. In kakor »nevera oz. izgubljenost Judov Pavlu seže silno k
srcu«38 (Trubar, 1560/1998: 15a), se Trubarju »srčno smilita /…/ oba
naroda slovenskih in hrvaških dežel« (Trubar, 1989: 91), še posebej
seveda njegovi »ljubi Slovenci«. Zato s svojim delom skuša doseči
predvsem njih, čeprav si goreče prizadeva tudi za druge (južne)
Slovane, za muslimane, vključno s »pravimi« Turki (Grdina, 2006:
233 ff.), in kot dolgoletni pastor (v izgnanstvu) za Nemce.
Kakor vsi drugi narodi, so za Trubarja tudi Judje poklicani, da
verujejo evangeliju. Tisti, ki mu verujejo, so del izvoljenega ljudstva,
hkrati pa imajo tu celo prednost, saj so bili izvoljeni prvi.39 Tako v
uvodnem komentarju k vrsticam 11–24 enajstega poglavja Pisma
Rimljanom (točka B) piše, kako Pavel »še tolaži Jude« z besedami: »Če
je Bog tako dober in milosten, da je v svojo milost vzel hudobne,
grešne, malikovalske pogane, ki so se spokorili in verovali evangeliju,
koliko bolj bo sprejel in odrešil Jude – svoje prej izvoljeno ljudstvo –
37 Za Trubarja seveda ni »drugovercev«.
38 Glej Rim 9,1–3.
39 Trubarjev poudarek na kontinuiteti cerkve vse od Adama je konsistenten s
prvenstvom izvoljenosti Judov, saj so vsi, ki so izvoljeni, izvoljeni v Judu
Jezusu (Jn 8,58).
113
ZA SKLEP
Če strnemo dosedanje ugotovitve, lahko rečemo, da v Trubarjevi
interpretaciji ne najdemo sledi sovražnosti do Judov. Trubar ne
uporablja alternativnih poimenovanj za judovske kristjane, ampak
tako apostole kot poznejše spreobrnjence imenuje Jude. Res pa je, da
izraz Judje rabi v različnih pomenskih registrih – enako kot to
počneta Janez in Pavel v svojih spisih – kar površne bralce, ki ne
upoštevajo konteksta, lahko pripelje do napačnih (in nujno proti-
slovnih) zaključkov. Toda pri Trubarju nikjer ni videti, da bi katerikoli
drug narod (slovenski, hrvaški, nemški itn.) bil kakorkoli »na bolj-
šem« od Judov. Na podlagi novozaveznih spisov Trubar judaizem
seveda uvršča med krive nauke, ki nasprotujejo evangeliju, in ga tako
tudi obravnava, toda nikakor ne misli, da bi Judje kot ljudstvo za
evangelij bili manj dojemljivi. Tudi pri vseh drugih narodih prevla-
dujejo namreč bodisi krivoverci37 bodisi »hinavci«, t.j. kristjani, ki to
niso. In kakor »nevera oz. izgubljenost Judov Pavlu seže silno k
srcu«38 (Trubar, 1560/1998: 15a), se Trubarju »srčno smilita /…/ oba
naroda slovenskih in hrvaških dežel« (Trubar, 1989: 91), še posebej
seveda njegovi »ljubi Slovenci«. Zato s svojim delom skuša doseči
predvsem njih, čeprav si goreče prizadeva tudi za druge (južne)
Slovane, za muslimane, vključno s »pravimi« Turki (Grdina, 2006:
233 ff.), in kot dolgoletni pastor (v izgnanstvu) za Nemce.
Kakor vsi drugi narodi, so za Trubarja tudi Judje poklicani, da
verujejo evangeliju. Tisti, ki mu verujejo, so del izvoljenega ljudstva,
hkrati pa imajo tu celo prednost, saj so bili izvoljeni prvi.39 Tako v
uvodnem komentarju k vrsticam 11–24 enajstega poglavja Pisma
Rimljanom (točka B) piše, kako Pavel »še tolaži Jude« z besedami: »Če
je Bog tako dober in milosten, da je v svojo milost vzel hudobne,
grešne, malikovalske pogane, ki so se spokorili in verovali evangeliju,
koliko bolj bo sprejel in odrešil Jude – svoje prej izvoljeno ljudstvo –
37 Za Trubarja seveda ni »drugovercev«.
38 Glej Rim 9,1–3.
39 Trubarjev poudarek na kontinuiteti cerkve vse od Adama je konsistenten s
prvenstvom izvoljenosti Judov, saj so vsi, ki so izvoljeni, izvoljeni v Judu
Jezusu (Jn 8,58).
113
