Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 110
RAZPRAVE, [TUDIJE
/K/dor bere pisma apostolov, /mora/ vedeti, da je zlodej, ki je
Kristusu in vsem pravim kristjanom silno sovražen, v skladu s svojo
hudobno navado in naravo, tudi takrat, ko so apostoli pridigali in
pisali, prek deželne in duhovne gospoščine močno delal proti evan-
geliju in pravi krščanski veri. /Tako/ apostole, /kot/ vse prave pri-
digarje in kristjane, je povsod preganjal, lovil, tolkel in moril. In ko
evangelija ni mogel premagati ali zatreti ne s kralji, škofi, knezi in
farji, ne z nobeno silo ali močjo, je /…/ obudil in naredil lažne
Kristuse, lažne preroke in judovske hinavske33 učenike. Ti so grajali,
poneverjali in sprevračali pravi, resnični apostolski nauk vere v Jezusa.
Krivo so razlagali Sveto pismo in javno /očitu/ govorili ter učili, da
Kristusovo mučeništvo in zasluženje ter sama vera v Jezusa nikogar
ne odreši, temveč da se mora vsak, ki misli in hoče priti v nebesa, v
celoti držati Mojzesove postave, se obrezati, darovati, praznovati
sobote in druge praznike, ter da ne sme jesti svinjskega mesa, rib
brez lupin, rakov, krvavic in druge hrane itn. S takšnimi hinavskimi
lažnimi učeniki, ki so napeljevali ljudi /stran/ od evangelijskega
nauka k Mojzesovim postavam in jih pregovarjali, da bodo pred
Bogom pobožni in odrešeni zavoljo Mojzesovih bogoslužij in lastne
pobožnosti, so apostoli, in še zlasti Pavel, imeli dosti težav, dela in
prepira. Galačane jim je celo uspelo spreobrniti od nauka Sv. Pavla
na judovsko vero. 34 /…/ (Trubar, 1560/1998: c2b–c3a)
Tudi tukaj Trubar poudarja kontinuiteto: namerno rabi sodobne,
domače izraze, kot so »škofje« in »farji«, namesto »veliki duhovniki«
in »farizeji«, saj se nič bistvenega ni spremenilo. V tem smislu je treba
razumeti tudi Trubarjev uvodni komentar k vrsticam 33–36 enajstega
poglavja (točka D), češ da tu Pavel zaključuje svoj argument »zakaj
so Judje od Boga pahnjeni, na njihovo mesto pa sprejeti pogani«
(Trubar, 1560/1998: 18a): zavrženi so zgolj neverujoči Judje, na nji-
33 Tj. »lažne«. Gre torej za učitelje krivega nauka (judovstva), ki so se imeli ali
tudi zgolj izdajali za kristjane. Vsekakor gre pri drugem delu stavka za opis
napada »od znotraj«, tj. iz same cerkve. Ko Trubar govori npr. o »poganih,
Judih, Turkih, hinavcih«, so slednji vedno lažni kristjani, ne pa opis značaja
prejšnjih treh skupin.
34 Ugotovitev zadnjega Trubarjevega stavka sloni na Pavlovem izražanju v Pismu
Galačanom: »/…/, otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne
bo v vas izoblikovan Kristus« (Gal 4,19).
108
/K/dor bere pisma apostolov, /mora/ vedeti, da je zlodej, ki je
Kristusu in vsem pravim kristjanom silno sovražen, v skladu s svojo
hudobno navado in naravo, tudi takrat, ko so apostoli pridigali in
pisali, prek deželne in duhovne gospoščine močno delal proti evan-
geliju in pravi krščanski veri. /Tako/ apostole, /kot/ vse prave pri-
digarje in kristjane, je povsod preganjal, lovil, tolkel in moril. In ko
evangelija ni mogel premagati ali zatreti ne s kralji, škofi, knezi in
farji, ne z nobeno silo ali močjo, je /…/ obudil in naredil lažne
Kristuse, lažne preroke in judovske hinavske33 učenike. Ti so grajali,
poneverjali in sprevračali pravi, resnični apostolski nauk vere v Jezusa.
Krivo so razlagali Sveto pismo in javno /očitu/ govorili ter učili, da
Kristusovo mučeništvo in zasluženje ter sama vera v Jezusa nikogar
ne odreši, temveč da se mora vsak, ki misli in hoče priti v nebesa, v
celoti držati Mojzesove postave, se obrezati, darovati, praznovati
sobote in druge praznike, ter da ne sme jesti svinjskega mesa, rib
brez lupin, rakov, krvavic in druge hrane itn. S takšnimi hinavskimi
lažnimi učeniki, ki so napeljevali ljudi /stran/ od evangelijskega
nauka k Mojzesovim postavam in jih pregovarjali, da bodo pred
Bogom pobožni in odrešeni zavoljo Mojzesovih bogoslužij in lastne
pobožnosti, so apostoli, in še zlasti Pavel, imeli dosti težav, dela in
prepira. Galačane jim je celo uspelo spreobrniti od nauka Sv. Pavla
na judovsko vero. 34 /…/ (Trubar, 1560/1998: c2b–c3a)
Tudi tukaj Trubar poudarja kontinuiteto: namerno rabi sodobne,
domače izraze, kot so »škofje« in »farji«, namesto »veliki duhovniki«
in »farizeji«, saj se nič bistvenega ni spremenilo. V tem smislu je treba
razumeti tudi Trubarjev uvodni komentar k vrsticam 33–36 enajstega
poglavja (točka D), češ da tu Pavel zaključuje svoj argument »zakaj
so Judje od Boga pahnjeni, na njihovo mesto pa sprejeti pogani«
(Trubar, 1560/1998: 18a): zavrženi so zgolj neverujoči Judje, na nji-
33 Tj. »lažne«. Gre torej za učitelje krivega nauka (judovstva), ki so se imeli ali
tudi zgolj izdajali za kristjane. Vsekakor gre pri drugem delu stavka za opis
napada »od znotraj«, tj. iz same cerkve. Ko Trubar govori npr. o »poganih,
Judih, Turkih, hinavcih«, so slednji vedno lažni kristjani, ne pa opis značaja
prejšnjih treh skupin.
34 Ugotovitev zadnjega Trubarjevega stavka sloni na Pavlovem izražanju v Pismu
Galačanom: »/…/, otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne
bo v vas izoblikovan Kristus« (Gal 4,19).
108
